Vabilo iz Estonije, Univerze Tartu, da z njimi prijavite vašo MSCA podoktorsko štipendijo 2026

Iz Estonije smo dobili vabilo, da z njihovo Univerzo Tartu prijavite MSCA podoktorsko štipendijo 2026 iz različnih znanstvenih področij. 

👉 Na tej povezavi na Univerzo Tartu najdete vse informacije!

Vljudno vabljene in vabljeni!

Objavljeni so rezultati razpisa MSCA in državljani oziroma Evropska noč raziskovalcev 2025

Evropska komisija je danes 👉 objavila rezultate razpisa MSCA in državljani oziroma Evropska noč raziskovalcev 2025. 

V okviru tega razpisa je komisija izbrala 49 projektov v 40 državah v Evropi in izven nje.  Projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedli Evropsko noč raziskovalcev, ki je tradicionalno zadnji petek v septembru in izvedli dejavnosti Raziskovalci v šolah, s čimer bodo raziskovalni poklic približali učencem, družinam, državljanom in skupnostim po Evropi in izven nje.

Iz Slovenije je bil na razpisu uspešen Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) z naslovom projekta "RhythmOfLife". 

Nacionalnemu inštitutu za biologijo in prijaviteljicam projekta iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za odlično prijavo!

Dr. Maruša Pompe Novak iz NIB-a je njihov projekt predstavila takole: 

"Na Noč raziskovalcev (to je zadnja petka v septembru 2026 in 2027) bo znanost v okviru projekta RhythmOfLife prek zanimivih formatov, kot so eksperimenti, strateške igre in znanstvene predstave, postala dostopna za raznoliko občinstvo, saj bodo raziskovalci splošni javnosti na številnih interaktivnih dogodkih širom Slovenije predstavili ritme v naravi in ritme v človeškem življenju. Pojave, ki so znani iz vsakdanjega življenja, sezonske spremembe, lunine cikle in biološke ritme bodo raziskovalci javnosti približali tako, da bodo razložili znanstvene principe, ki stojijo za temi ritmičnimi pojavi, in hkrati pojasnili, kako znanost vpliva na zdravje, okolje in družbo. Na dogodke bodo povabljeni vsi: od družin, otrok, osnovnošolcev in srednješolcev, učiteljev, študentov in odraslih, do skupin z omejenim dostopom do znanosti, kot so starejši, invalidi, otroci iz socialno ogroženih okolij in migranti. Preko celega leta bodo  organizirani dogodki za učence v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Dogodki bodo potekali po vsej Sloveniji, ne le v večjih mestih, kar bo zagotovilo široko geografsko vključenost. 

Projekt RhythmOfLife bo spodbujal znanstveno pismenost in družbeno odgovornost ter prispeval k večji ozaveščenosti javnosti o raziskavah in inovacijah, zlasti o raziskavah, ki jih financira EU, in njihovem konkretnem vplivu na vsakdanje življenje državljanov."

Že sedaj vljudno vabljene in vabljeni na slovensko Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev!

 

Marčna izdaja MSCA Newsletter

Evropska komisija je izdala marčni MSCA Newsletter, ki je vreden ogleda in branja!

👉 Povezava do marčne izdaje MSCA Newsletter

Kaj moramo narediti, da bo Slovenija pri MSCA razpisih postala država inovacijska voditeljica?

V Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije je zapisano, da se bo Slovenija "do leta 2030 razvila v uspešno na znanju in inovacijah temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa."   

Evropski inovacijski indeks meri različne vidike nacionalnih inovacijskih sistemov, vendar ne meri njihovega položaja v največjem evropskem raziskovalnem in inovacijskem programu Obzorje Evropa.  Ker projekti v Obzorju Evropa nedvomno kažejo neko znanstveno-raziskovalno in inovacijsko sposobnost držav, nas zanima kakšna je povezanost med umeščenostjo projektov v Obzorju Evropa, predvsem projektov MSCA,  in Evropskim inovacijskim indeksom. Zavedamo se, da neposredne povezave zagotovo ni, saj Evropski inovacijski indeks ne upošteva podatkov iz razpisov Obzorja Evropa, ker le-ti zagotovo ne odražajo različnih dimenzij kakovosti in učinkovitosti nacionalnih inovacijskih sistemov. A vendarle, zanima nas kaj nam povedo podatki o številu prijav in izbranih projektov ter obsegu financiranja MSCA glede na status države v Evropskem inovacijskem indeksu. Odgovorili bi si radi na zelo praktično vprašanje, če je odgovor sploh mogoč, kaj in koliko moramo v Sloveniji pri MSCA razpisih še narediti, da bomo postali primerljivi z državami, ki so vodilne inovatorke? 

Zato bomo primerjali podatke o številu predlogov in pridobljenih MSCA projektov, stopnji uspeha na razpisih MSCA, kakor tudi po finančni vrednosti MSCA projektov med Slovenijo in skupinami držav članic EU  v Evropskem inovacijskem indeksu. 

Da bo primerjava sploh možna bomo podatke normirali glede na število raziskovalcev (v vrednosti polne delovne zaposlenosti ali FTE). Vir podatkov je bila baza Funding&Tender Portal za podatke o MSCA in Eurostat za podatke o raziskovalcih v februarju 2026.  Zavedamo se grobosti in problematičnosti primerjav, a naš namen je zgolj splošen primerjalni prikaz aktivnosti, učinkovitosti in uspešnosti držav članic EU v okviru razpisov MSCA glede na umeščenost v Evropskem inovacijskem indeksu (v nadaljevanju EIS). 

Slovenija je v programu Obzorje Evropa po številu poslanih in sprejetih MSCA projektov glede na raziskovalno kapaciteto držav, če jo merimo v število FTE raziskovalk in raziskovalcev, na 16-em mestu med državami članicami EU in na 21-em mestu po stopnji uspeha. V primerjavi z Obzorjem 2020 se nam je, tako kot vsem državam, povečala stopnja uspešnosti pri pridobivanju MSCA projektov iz 9 na 14 odstotkov. Toda v primerjavi s povprečno stopnjo uspeha MSCA projektov po vseh skupinah držav v EIS je slovenska stopnja uspeha pod povprečjem vseh skupin držav v EIS, vključno za skupino držav, ki so nastajajoče inovatorke, kot je razvidno iz spodnjega grafa. 

Iz zgornjega grafa je razvidno, da je Slovenija po velikem številu prijavljenih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev zelo podobna državam zmernim inovatorkam,  ki so po številu oddanih prijavljenih MSCA projektov med najaktivnejšimi državami in od  katerega povprečja sicer rahlo zaostaja. Enaka ugotovitev velja tudi za povprečno število prejetih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev, kjer je Slovenija skupaj z državami zmernimi inovatorkami med tistimi državami, ki so pridobile največ MSCA projektov. 

Ti dve ugotovitvi umeščata Slovenijo v vzorec delovanja držav zmernih inovatork, ki se od držav, ki so močne in vodilne inovatorke, celo od držav, ki so nastajajoče inovatorke, razlikuje predvsem po nižji in zelo nizki stopnji uspeha.  Veliko število MSCA projektov je v Sloveniji in državah zmernih inovatork posledica velika števila prijavljenih MSCA projektov, kar kaže na veliko voljnost in angažiranost teh držav po sodelovanju v MSCA projektih.  Primerjava med podatki Obzorja 2020 in Obzorja Evropa kaže, da je način obnašanja skupin držav po EIS, kakor tudi Slovenije,  v obeh okvirnih programih enak.  

Iz zgoraj ugotovljenega vzorca delovanja Slovenije in držav zmernih inovatork pri MSCA razpisih lahko napovemo tudi enak vzorec pridobljenih finančnih sredstev za MSCA projekte. Kot je razvidno iz spodnjega grafa so države zmerne inovatorke in Slovenija med najučinkovitejšimi državami pri pridobivanju MSCA finančnih sredstev. Države inovacijske voditeljice so od Slovenije rahlo učinkovitejše le pri pridobivanju koordinacijskih sredstev za MSCA projekte. 

Iz prikazanih ugotovitev lahko sklenemo, da mora Slovenija pri prijavah MSCA projektov izboljšati stopnjo uspeha, da se bo približala vzorcu delovanja držav, ki so inovacijske voditeljice in močne inovatorke. 

Kaj to konkretno pomeni v kontekstu rezultatov zadnjega razpisa za MSCA podoktorske projekte? 

Spodaj prikazujemo število poslanih prijav in prejetih MSCA projektov ter stopnjo uspeha po posameznih skupinah držav v EIS. Če bi se pri tem razpisu Slovenija obnašala kot država, ki je inovacijski voditelj, bi morali v Sloveniji  pridobiti še šest – 6 dodatnih podoktorskih projektov. A to seveda ne pomeni, da bi samo s šestimi dodatnimi podoktorskimi projekti postali inovacijski voditelji. 

A številka se kljub temu ne zdi nemogoča, ali ne?  

Najavljamo: delavnica za pripravo MSCA podoktorskih projektov in informativni dan za MSCA mreže doktorskega študija 2026

📢 Najavljamo dva nacionalna MSCA dogodka v maju 2026, in sicer: 

1. Spletna delavnica za pripravo MSCA podoktorskih projektov 2026, 

6., 7. in 8. maj 2026 

    sreda, 6. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Excellence" kriterije? 

    četrtek, 7. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Impact" kriterije? 

    petek, 8. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Implementation" kriterije?

2. Spletni nacionalni informativni dan za razpis MSCA mreže doktorskega študija,

 28. maj 2026, od 10.00 do 12.00 

Prijave na dogodka bomo odprli mesec dni pred dogodkoma!

Publikacija: Ne-akademska namestitev po zaključku MSCA podoktorske štipendije

Evropska komisija je objavila publikacijo o rezultatih analize ne-akademskih namestitev po zaključku MSCA podoktorskih štipendij. 

Publikacija je dosegljiva na tem uradnem 👉 spletnem mestu. 

Vljudno vabljene in vabljeni k branju!

ViroiDoc se pridružuje praznovanju 30. obletnice programa MSCA

Naš edini koordinacijski projekt MSCA mreže doktorskega študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani - ViroiDoc se je pridružil 🎉 praznovanju 30. obletnice programa MSCA s prispevki 🎓doktorskih študentk in študentov na njihovi 👉 spletni strani. 

Vsak mesec bomo lahko 🧾prebrali njihove nove osebne izkušnje in vtise o mobilnosti, raziskovanju in izobraževanju. 

"Naši doktorski kandidati so se preselili v novo državo, da bi se pridružili ViroiDoc– to je izkušnja, ki daleč presega raziskovanje. Življenje v tujini spreminja rutino, identiteto in perspektivo. V tej seriji blogov raziskujemo človeško stran mobilnosti: odkritja, izzive in majhne osebne revolucije, ki spremljajo začetek življenja na novem kraju."

👩‍🎓Prvi blog je prispevala Judith López Ponce.

Lepo vabljene in vabljeni k branju!