Evalvacijsko poročilo evropskega raziskovalnega in inovacijskega programa Obzorje 2020

 

Evropska komisija je pretekli teden objavila evalvacijo evropskega raziskovalnega in inovacijskega programa Obzorje 2020, ki je potekal od 2014 do 2020 v vrednosti skoraj 80 mrd EUR. 

👉 Evalvacijsko poročilo Evropske komisije lahko preberete na tej povezavi. 

📢 Nekaj zanimivih ugotovitev: 

-  V Obzorju 2020 je bilo financiranih več kot 35.000 projektov. 

- Na razpise v Obzorju 2020 je bilo poslanih več kot milijon prijav iz 177 držav. 

- 65 odstotkov projektov je prispevalo k trajnostnemu razvoju. 

- Na en vložen evro za raziskovalni in inovacijski projekt bo Evropa do 2040 pridobila vsaj štiri evre. 

- Znanstveniki so v Obzorju 2020 objavili 276.000 publikacij. Nobelovo nagrado je prejelo 33 raziskovalcev, ki sodelujejo v projektih Obzorje 2020. 

- Impresivni so tudi drugi znanstveni, družbeni, gospodarski, kulturni in tehnološki dosežki, ki jih lahko preberete v poročilu. 

Kako je v evalvacijskem poročilu umeščena Slovenija? 

- Na razpise v Obzorju 2020 je Slovenija poslala 10.458 popolnih prijav. Od vseh prijav iz Slovenije jih je bilo 2.513 umeščenih v steber odličnosti, kar predstavlja 24 % vseh slovenskih prijav. Delež slovenskih prijav v stebru odličnosti je pod povprečjem EU-28 (37 %) in enak deležu EU-13. 

- Največ slovenskih prijav v Obzorju 2020 je prišlo iz zasebno-pridobitnih organizacij (45 %), kar je več od EU-28 (40,3 %) in enako kot v EU-23. Visokošolske organizacije so bile pri prijavah v Obzorje 2020 udeležene z 22 %, kar je manj od povprečja EU-28 (35 %) in EU-13 (29 %). Delež slovenskih raziskovalnih organizacij pri prijavah v Obzorje 2020 je zato večji (23 %) od povprečja EU-28 (18 %) in EU-13 (15 %).

- Iz Obzorju 2020 je Slovenija pridobila financiranje 1.248 projektov, kar predstavlja 12 % stopnjo uspeha in je manj od povprečja EU-28 (15 %) ter EU-13 (13 %). 

- Vrednost podpisanih pogodb za Slovenijo v Obzorju 2020 obsega 380 milijonov EUR. Od tega je bilo 69 milijonov EUR namenjenih raziskavam v stebru odličnosti, kar predstavlja 18 % slovenskih sredstev v Obzorju 2020. Slovenski delež sredstev Obzorja 2020 v stebru odličnosti je enkrat manjši kot je povprečje EU-28 (36 %) in manjši od povprečja EU-13 (22 %). 

Vabljeni k branju!

Ob koncu leta kratka bilanca uspehov Slovenije na MSCA razpisih v Obzorju Evropa

Trenutno dostopni statistični podatki na evropskem portalu Horizon Dashboard nam povedo, da je Slovenija v Obzorju Evropa z razpisi MSCA pridobila 15 milijonov EUR s 15 odstotno stopnjo uspeha. 

V primerjavi z drugimi področju razpisov Obzorje Evropa je udeležba na razpisih MSCA na tretjem mestu med vsemi prijavitelji v Sloveniji. 

Slovenski izvajalci MSCA projektov so v letu 2023 podpisali 28 pogodb v Obzorju Evropa. 

Največ slovenskih izvajalcev v projektih MSCA sodeluje v okviru mrež doktorskega študija in podoktorskih štipendij. 

Nekaj podatkov o slovenskih prijavah na razpise MSCA izmenjava osebja

V zadnji štirih razpisih za MSCA izmenjavo osebja so slovenske raziskovalne organizacije bile vključene v 77 prijav. Največ  (26) prijav je bilo v letu 2020, najmanj (12) pa leta 2021. Izmed raziskovalni področij je bilo največ (23)prijav iz okoljskih znanosti, najmanj (4) pa iz matematike. 

Izmed vseh prijav jih je bilo največ (26) iz javnih raziskovalnih zavodov, najmanj (3) pa iz zasebnih nepridobitnih organizacij. V prijave je bilo vključenih 22 visokošolskih organizacij in 16 podjetij. 

Od 77 prijavljenih projektov jih je bilo 15 sprejetih v financiranje, in sicer največ (4) na področju tehniških znanosti. 

Za razpisa MSCA SE v letih 2021 in 2022 prikazujem število negativnh ("weaknesses") evalvacijskih komentarjev za slovenske prijavitelje po posameznih elementih evalvacijskih kriterijev. 

Največje slabosti prijaviteljev pri odlični vsebini so recenzenti zaznali pri opisu ciljev, razvoja znanosti in metodologije. 

 

Največ slabosti prijaviteljev pri učinkih so recenzenti zaznali pri opisu ekonomskih in družbenih učinkov ter pri opisu dolgoročnega sodelovanja konzorcijskih partnerjev v projektu. 

Največ slabosti prijaviteljev pri implementacijskem delu so recenzenti zaznali pri opisu tveganj in ukrepov za njihovo omilitev ter v delovnem načrtu. 

Na delavnici za pripravo predlogov projektov MSCA SE za leto 2023, ki bo 4. decembra 2023 v prostorih MVZI, bomo podrobneje opisali zgoraj predstavljene slabosti ter poskušali odgovoriti na vprašanje, kako jih izboljšati. 

Uspešnost slovenskih MSCA prijaviteljev v Obzorju Evropa: 15 odstotna stopnja uspeha prijaviteljev in v financiranje sprejetih 45 projektov v vrednosti 15 milijonov EUR

 

Na zgornji sliki so prikazane ključne besede financiranih slovenskih MSCA projektov v Obzorju Evropa. 

Na razpise MSCA v Obzorju Evropa je iz slovenskih organizacij prišlo 298 predlogov raziskovalnih projektov. Od teh jih je bilo 45 sprejetih v financiranje, kar predstavlja 15 odstotno stopnjo uspeha (povprečna stopnja uspeha vseh prijav na MSCA razpise je 16 %).

Spodaj je razvidno število podpisanih pogodb in njihova vrednost po posameznih vrstah MSCA razpisov: 

 

Največ sredstev iz MSCA projektov so v Obzorju Evropa pridobile visokošolske organizacije, kot je razvidno v spodnjih grafih: 

Največ MSCA pogodb  v Sloveniji  izvajajo raziskovalke in raziskovalci v naravoslovnih vedah in najmanj v humanističnih vedah: 

Vsi podatki v  grafih so iz podatkovne baze Horizon Dashboard Funding & tenders (europa.eu) z dne 26.10.1023. 

Ob koncu leta bilanca statističnih uspehov Slovenije na MSCA razpisih v Obzorju Evropa

 

Pregled statističnih podatkov na evropskem portalu Horizon Dashboard kaže prve pomembne uspehe slovenskih raziskovalnih organizacij na razpisih MSCA v Obzorju Evropa, čeravno vsi rezultati še niso objavljeni.

Na razpise MSCA v Obzorju Evropa je iz slovenskih raziskovalnih organizacij prišlo 162 predlogov raziskovalni projektov, in sicer največ na razpis za mreže doktorskega študija (81) in za podoktorske štipendije (60).

V izbor za financiranje je prišlo 22 predlogov MSCA projektov kot je razvidno iz spodnjega grafa: 

Med izbranimi predlogi je 12 projektov koordinatorskih, ki so v okviru podoktorskih štipendij, dveh projektih Evropske noči raziskovalcev in največji v okviru razpisa COFUND.

Stopnja uspešnosti je 13 odstotna, kar je  zelo blizu MSCA povprečju. Do sedaj je bilo podpisanih 26 pogodb s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami v vrednosti 9,4 mio EUR. 

Kratek pregled podatkov o udeležbi Sloveniji na razpisih MSCA v Obzorju 2020

 

V evropskem raziskovalnem programu Obzorje 2020 v obdobju od 2014 do 2020 so raziskovalne organizacije v Sloveniji prijavile največ projektnih predlogov na razpise MSCA, in sicer 1.166. Na drugo mesto so se v Obzorju 2020 uvrstile prijave iz področja Informacijskih in komunikacijskih tehnologij z 936 predlogi ter s 735 predlogi na področje Varne, čiste in učinkovite energije.  

Od prijavljenih projektov na razpise MSCA je bilo v Obzorju 2020 financiranih 108 projektov  z 9 odstotno stopnjo uspeha. Povprečna stopnja uspeha na razpisih MSCA v Obzorju Evropa je bila14 odstotkov.   

Največ financiranih MSCA projektov v Obzorju 2020 je bilo iz tehničnih ved (24 %). Vsako izmed naslednjih  področij:  znanosti o življenju, okolje, fizika in kemija so bili v financiranju MSCA v Obzorju 2020 udeleženi  med 12 in 14 odstotki projektov, medtem ko je bilo področje družboslovja in humanistike udeleženo z 9 odstotki in matematika s štirimi odstotki.  

Vrednost pogodb za MSCA projekte je bila v vrednosti 26,3 mio EUR podpisana z 49 slovenskimi raziskovalnimi organizacijami.

Dve tretjini vrednosti MSCA pogodb v Obzorju 2020 so podpisale samo tri slovenske javne raziskovalne organizacije, in sicer Univerza v Ljubljani (8 mio EUR), Institut Jožef Stefan (6,6 mio EUR) in Kemijski inštitut (2,8 mio EUR). Podjetniške organizacije iz Slovenije so bile v pogodbah za MSCA v Obzorju 2020 udeležene s 15 odstotki.  

V okviru vseh MSCA projektov v Obzorju 2020 je v Slovenijo prišlo 250 raziskovalk in raziskovalcev iz drugih držav, iz Slovenije pa je odšlo 267 slovenskih raziskovalk in raziskovalcev. Pri obeh mobilnostnih tokovih rahlo prevladujejo moški od 52 do 55 odstotkov. Delež Slovenk pri odhodih v tujino je 48 odstoten in večji od deleža tujih raziskovalk, ki pridejo v Slovenijo (45 odstotkov).

V okviru MSCA individualnih štipendij je v Slovenijo v Obzorju 2020 prišlo več raziskovalk in raziskovalcev (36) kot je Slovenk in Slovencev odšlo na izobraževanje v tujino (27).

Največ oblik mednarodnega sodelovanja v MSCA projektih so slovenske raziskovalne organizacije izvedle z Veliko Britanijo, Nemčijo, Italijo, Francijo in Španijo, Poljsko in Avstrijo.  

Na spodnjem grafu je prikazano število raziskovalk in raziskovalcev, ki so prišli v Slovenijo iz posameznih držav po  ukrepih MSCA: 

Na naslednjem grafu  je prikazano število Slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so odšli v izbrane tuje države po posameznih ukrepih MSCA: 

 

Objavljena je evropska študija o mobilnostnih tokovih MSCA raziskovalk in raziskovalcev

Evropska komisija je objavila študijo o mobilnostnih tokovih MSCA raziskovalk in raziskovalcev. Študija je pomembna zlasti zaradi zaključkov in priporočil o spodbujanju kroženja talentov v Evropi, ki lahko vodijo do bolj uravnoteženga razvoja Evropske unije. 

👉 Dostop do publikacije je tukaj. 

Študija je lahko pomembna tudi kot referenčen dokument pri pisanju vaših MSCA predlogov raziskovalnih projektov, saj lahko s poudarjanjem kroženja znanja in talentov, izpostavite vaš prispevek k bolj uravnoteženemu razvoju Evropske unije in Slovenije. 

Spodaj je pomenljiv uvodni odstavek iz poglavja o zaključkih in priporočilih študije na str. 106: 

Evropsko združenje NCPjev za MSCA (MSCA-NET) je objavilo statistične podatke o razpisu HE-MSCA-PF-2021 (podoktorske štipendije)

Izmed številnih statističnih pregledov objavljamo število prijavljenih in financiranih MSCA-PF projektov po posameznih državah gostiteljskih organizacij. 

Od 62 prijavljenih projektov so slovenske raziskovalne organizacije prijele 9 podoktorskih projektov. 

Razpis za MSCA mreže doktorskega študija: empirično stanje v Sloveniji

Razpis za MSCA mreže doktorskega študija  (HORIZON-MSCA-2022-DN-01-01) je odprt do 15. novembra 2022. Razpis je namenjen implementiranju oziroma financiranju doktorskih študijskih programov v konzorcijskem sodelovanju organizacij iz različnih sektorjev v Evropi in tudi širše nje.

Razpis za MSCA mreže doktorskega študija je namenjen vsestranskemu izobraževanju ustvarjalnih, podjetnih in  inovativnih doktorskih kandidatov, ki so se sposobni intelektualno soočiti s sedanjimi in prihodnjimi izzivi ter pretvarjati znanje in ideje v proizvode in storitve za gospodarsko in družbeno korist. Razpisi za MSCA mreže doktorskega študija krepijo atraktivnost in odličnost doktorskega študija v Evropi, ker raziskovalkam in raziskovalcem nudijo pravo kombinacijo raziskovalnih in drugih specifičnih znanj, ki so potrebna za uspešen prihodnji karierni razvoj, tako na akademskih kot ne-akademskih institucijah, in sicer z mednarodno, med-disciplinarno in med-sektorsko mobilnostjo.  

Na razpis se lahko prijavi mednarodni konzorcij univerz, raziskovalnih inštitutov, podjetij in drugih ne-akademskih institucij. Konzorcij mora biti sestavljen najmanj s tremi neodvisnimi institucijami iz treh različnih držav članic Evropske unije ali držav, ki so priključene Obzorju Evropa. Vsaj ena izmed njih mora biti članica Evropske unije. Poleg navedene minimalne sestave konzorcija se lahko vanj vključi tudi   organizacija iz katerekoli države na svetu.  Posebni pogoji veljajo za industrijski ali skupni doktorski študij.

Posamezni kandidati, raziskovalke in raziskovalci, ki želijo kandidirati na prosta študijska mesta na odobrenih in financiranih projektih za MSCA podoktorske mreže, se morajo na njih prijaviti v okviru razpisov za doktorski študij, ki so najpogosteje in obvezno objavljenih na ERAXESS spletni platformi.

Več  podrobnosti v predstavitvi iz nacionalnegainformativnega dne. 

Razpisi za MSCA mreže doktorskega študija, ki so se v Obzorju 2020 imenovali ITN (International Training Networks), so v okviru MSCA razpisov med najbolj atraktivnimi v Sloveniji. Več kot polovico vseh evropskih sredstev za MSCA v Obzorju 2020 je bilo namenjenih MSCA doktorskemu študiju, in sicer 15,6 milijonov EUR, kar predstavlja 0,5 % vseh razpisanih evropskih sredstev za ta namen.

Enak delež evropskih sredstev za izvedbo MSCA doktorskega študija so pridobile tako univerze kot javni raziskovalni zavodi (41 %). Zelo pomemben je tudi velik  delež podjetij (16 %) pri financiranju projektov za MSCA doktorske študije. 

Največ sredstev za izvedbo MSCA doktorskega študija sta v Obzorju 2020 prejeli Univerza v Ljubljani (5,5 mio EUR) in Institut Jožef Stefan (4,5 mio EUR). 

Raziskovalne organizacije imajo v razpisih MSCA za mreže doktorskega študija lahko vlogo koordinacijske ali sodelujoče organizacije.

V obdobju Obzorja 2020 in v prvem letu Obzorja Evropa so slovenske raziskovalne organizacije prijavile 72 koordinacijskih projektov MSCA za mreže doktorskega študija. Največ Univerza v Ljubljani (29) , Institut Jožef Stefan (22)  in Kemijski inštitut (10). Zanimivo je , da so JRZ prijavili več koordinacijskih projektov (37) kot univerze (33).

 

Od prijavljenih koordinacijskih projektov za MSCA mreže doktorskega študija je bilo največ predlogov iz področij tehnike (16) , ved o življenju (15) in kemije (14).

Od prijavljenih koordinacijskih projektov je Evropska komisija sprejela 5 projektov v financiranje, kar predstavlja 7 odstotno stopnjo uspeha slovenskih prijaviteljev. Povprečna stopnja uspeha v Obzorju 2020 je bila na teh razpisih 9,7 odstotkov vseh prijaviteljev. Zanimivo je, da je v Sloveniji več financiranih koordinacijskih projektov za MSCA doktorski študij na JRZ kot na univerzah.

Skupaj s koordinacijskimi projekti so slovenske raziskovalne organizacije kot partnerice v konzorcijskih projektov v Obzorju 2020 in v prvem letu Obzorja Evropa prijavile skupaj 830 projektov. Največ prijav so oddale univerze (369), javni raziskovalni zavodi (216) in podjetja (187). Od prijavljenih jih je bilo financiranih 110 projektov, kar predstavlja 13,2 odstotno, nadpovprečno, stopnjo uspeha.

 

Največ prijav za MSCA doktorski študij je bilo iz področja tehnike (268), ved o življenju (152), ved o okolju (124) in kemije (110).

 

Od vseh prijavljenih projektov za MSCA doktorski študij je bilo financiranih 55 projektov, in sicer 24 na univerzah, 16 v podjetjih in 15 na JRZ.

Največje število financiranih projektov za MSCA doktorski študij je na področju tehnike (24), ki mu sledijo vede o življenju (8), kemija (7) ter vede o okolju (6) in fizika (6).

 

Pregled prijav in rezultatov slovenskih raziskovalnih organizacij na razpis Obzorje Evropa MSCA-DN-2021 za mreže doktorskega študija

Objavljeni so rezultati razpisa Obzorje Evropa MSCA-DN-2021 za mreže doktorskega študija. 

Slovenske raziskovalne organizacije so se na evropski razpis MSCA-DF-21 prijavile v okviru 78 predlogov projektov. Med njimi je bilo 6 predlogov projektov za izvajanje skupnega doktorskega študija in 11 za industrijski doktorski študij. 

Kot kaže spodnji graf je bilo največ predlogov projektov iz visokošolskih raziskovalnih organizacija (največ 33 iz Univerze v Ljubljani) in iz raziskovalnih organizacij (največ 15 iz Instituta Jožef Stefan).  

Največ predlaganih projektov iz Slovenije je bilo iz področja tehnike, najmanj pa iz matematike. 

Od vseh predlaganih projektov je bilo 5 koordinatorskih in 73 partnerskih projektov.

Na razpis so trije koordinatorski projekti prispeli iz Univerze v Ljubljani (dva iz področja tehnike in en iz družboslovja) ter po en projekt iz Instituta Jožef Stefan (področje ekologija) in iz Nacionalnega inštituta za biologijo (področje znanosti o življenju). Skupna vrednost predlaganih slovenskih koordinatorskih projektov je bila skoraj 13 mio EUR. Nihče od prispelih slovenskih koordinatorskih projektov ni bili uvrščen v financiranje. Samo projekt Univerze v Ljubljani je bil uvrščen visoko na rezervni seznam.  

Slovenske raziskovalne organizacije so na razpisu sodelovale tudi kot partnerske organizacije v okviru 73 predlogov projektov. Med njimi jih je bilo osem uvrščenih na seznam financiranja, medtem ko so trije na rezervnem seznamu. 

Pregled števila "ingoing" in "outgoing" prijav ter evalvacijskih rezultatov projetov na razpise MSCA IF in PF v zadnjih treh letih

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da več slovenskih raziskovalk in raziskovalcev odhaja v tujino, kot jih iz tujine prihaja v Slovenijo, kar bi naj povzročalo beg možganov, podatki o prijavah in evalvacijskih rezultatih MSCA IF in PF za podoktorske raziskovalke in raziskovalke v zadnjih treh letih kažejo povsem nasproten proces. Podatki kažejo, da več podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev želi priti in tudi dejansko prihaja v Slovenijo, kot pa jih iz Slovenije odhaja v tujino. 

Spodnji graf kaže, da smo imeli v zadnjih treh letih enkrat večji intres za prihod v Slovenijo, kot pa je bilo  slovenskih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev zainteresiranih za odhod v tujino. 

Evalvacijski rezultati prijavljenih projektov niso tako visoki, kot je število prijav. Povprečen uspeh na teh razpisih je okoli 15 odstotkov. Spodnja dva grafa prikazujeta evalvacijski status prijavljenih projektov, in sicer glede na to, ali so bili projekti prijavljenih kot gositeteljski projekti slovenskih raziskovalnih organizacij ali pa so bili v projeketih slovenske raziskovalke in raziskovalci, ki so se večinoma prijavljali s tujimi raziskovalnimi organizacijami (v primeru vračanja iz tujine pa tudi s slovenskimi raziskovalnimi organizacijami).  

Glede na neuravnoteženost mobilnostnih tokov med prihajajočimi in odhajajočimi podoktorskimi raziskovalkami in raziskovalci v okviru razpisov MSCA IF in PF bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport preko evropske sheme Načrta za okrevanje in odpornost (glej: https://ncpmscaslovenija.blogspot.com/2022/03/novo-nacionalno-financiranje-uspesnih.html) omogočilo financiranje vseh predlogov projektov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev MSCA IF in PF, ki so se v razpisih 2019, 2020 in 2021 umestili  v skupino pod pragom financiranja, kar pomeni, da so dobile 70 in več evalvacijskih točk.   Na javni poziv o financiranju se bodo lahko prijavili tudi financirani projekti slovenskih raziskovalk in raziskovalcev za dvoletno reintegracijo v Slovenijo po zaključku MSCA IF ali PF projekta. Javni poziv bo objavila ARRS predvidoma v maju 2022. 

Pregled prijav slovenskih raziskovalk in raziskovalcev na projektih Obzorje Evropa MSCA-PF-2021 za podoktorske štipendije

Slovenske raziskovalke in raziskovalci so na razpis Obzorje Evropa MSCA-PF-2021 prijavili 23 predlogov projektov s tujimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami. V primerjavi s prejšnimi razpisi se je na ta razpis prijavilo manj kandidatk in kandidatov. Od 17 predlaganih projektov nad osnovnim kriterijem, v vrednosti 3,2 mio EUR , so štirje projekti, v vrednosti 870 tisoč EUR prišli v izbor za financiranje iz sredstev Obzorja Evropa. 

Osem projektov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev bo prejelo Pečat odličnosti, kar pomeni, da so dosegli 85 in več evalvacijskih točk, med njimi pa so kar štirje na rezervnem seznamu za financiranje. 

Od štirih sprejetih projektov v financiranje sta dva iz področja družboslovja in humanistike, po eden pa je iz področja tehnike in fizike. Med njimi se bo eden izvajal v Sloveniji, in sicer na Institutu Jožef Stefan, drugi v Avstriji, tretji na Finskem in četrti v Veliki Britaniji. Med izbranimi podoktorskimi izvajalci projekta so tri ženske in en moški.   

Zahvaljujoč možnosti dodatnega nacionalnega financiranja dobrih in uspešnih projektov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev na projektih MSCA PF iz sredstev NOO (več o tem glej:  https://ncpmscaslovenija.blogspot.com/2022/03/novo-nacionalno-financiranje-uspesnih.html ), bo 17 projektov iz tega razpisa lahko kandidiralo za nacionalna sredstva za izvedbo svojih projektov in za dodatno reintegracijsko obdobje v Sloveniji.   

Pregled prijav slovenskih raziskovalnih organizacij na razpisu Obzorje Evropa MSCA-PF-2021 za podoktorske raziskovalce

Slovenske raziskovalne organizacije so v evalvacijski postopek poslale 59 predlogov projektov v skupni vrednosti 9,7 mio EUR. Po evalvacijskem postopku je Evropska raziskovalna agencija sprejela v financiranje 6 projektov kot MSCA postdoktorskih štipendij in 5 projektov kot ERA štipendij v skupni vrednosti 1,8 mio EUR. Sedem projektov bo dobilo Pečat odličnosti, kar pomeni, da bodo lahko financirani v okviru nacionalnega financiranja preko javnega poziva ARRS v skupni vrednosti 1,1 mio EUR. 

V nadaljevanju je prikazana statistika slovenskih predlogov projektov po statusu, raziskovalnih organizacijah in panelih.