V Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije je zapisano, da se bo Slovenija "do leta 2030 razvila v uspešno na znanju in inovacijah temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa."
Evropski inovacijski indeks meri različne vidike nacionalnih inovacijskih sistemov, vendar ne meri njihovega položaja v največjem evropskem raziskovalnem in inovacijskem programu Obzorje Evropa. Ker projekti v Obzorju Evropa nedvomno kažejo neko znanstveno-raziskovalno in inovacijsko sposobnost držav, nas zanima kakšna je povezanost med umeščenostjo projektov v Obzorju Evropa, predvsem projektov MSCA, in Evropskim inovacijskim indeksom. Zavedamo se, da neposredne povezave zagotovo ni, saj Evropski inovacijski indeks ne upošteva podatkov iz razpisov Obzorja Evropa, ker le-ti zagotovo ne odražajo različnih dimenzij kakovosti in učinkovitosti nacionalnih inovacijskih sistemov. A vendarle, zanima nas kaj nam povedo podatki o številu prijav in izbranih projektov ter obsegu financiranja MSCA glede na status države v Evropskem inovacijskem indeksu. Odgovorili bi si radi na zelo praktično vprašanje, če je odgovor sploh mogoč, kaj in koliko moramo v Sloveniji pri MSCA razpisih še narediti, da bomo postali primerljivi z državami, ki so vodilne inovatorke?
Zato bomo primerjali podatke o številu predlogov in pridobljenih MSCA projektov, stopnji uspeha na razpisih MSCA, kakor tudi po finančni vrednosti MSCA projektov med Slovenijo in skupinami držav članic EU v Evropskem inovacijskem indeksu.
Da bo primerjava sploh možna bomo podatke normirali glede na število raziskovalcev (v vrednosti polne delovne zaposlenosti ali FTE). Vir podatkov je bila baza Funding&Tender Portal za podatke o MSCA in Eurostat za podatke o raziskovalcih v februarju 2026. Zavedamo se grobosti in problematičnosti primerjav, a naš namen je zgolj splošen primerjalni prikaz aktivnosti, učinkovitosti in uspešnosti držav članic EU v okviru razpisov MSCA glede na umeščenost v Evropskem inovacijskem indeksu (v nadaljevanju EIS).
Slovenija je v programu Obzorje Evropa po številu poslanih in sprejetih MSCA projektov glede na raziskovalno kapaciteto držav, če jo merimo v število FTE raziskovalk in raziskovalcev, na 16-em mestu med državami članicami EU in na 21-em mestu po stopnji uspeha. V primerjavi z Obzorjem 2020 se nam je, tako kot vsem državam, povečala stopnja uspešnosti pri pridobivanju MSCA projektov iz 9 na 14 odstotkov. Toda v primerjavi s povprečno stopnjo uspeha MSCA projektov po vseh skupinah držav v EIS je slovenska stopnja uspeha pod povprečjem vseh skupin držav v EIS, vključno za skupino držav, ki so nastajajoče inovatorke, kot je razvidno iz spodnjega grafa.
Iz zgornjega grafa je razvidno, da je Slovenija po velikem številu prijavljenih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev zelo podobna državam zmernim inovatorkam, ki so po številu oddanih prijavljenih MSCA projektov med najaktivnejšimi državami in od katerega povprečja sicer rahlo zaostaja. Enaka ugotovitev velja tudi za povprečno število prejetih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev, kjer je Slovenija skupaj z državami zmernimi inovatorkami med tistimi državami, ki so pridobile največ MSCA projektov.
Ti dve ugotovitvi umeščata Slovenijo v vzorec delovanja držav zmernih inovatork, ki se od držav, ki so močne in vodilne inovatorke, celo od držav, ki so nastajajoče inovatorke, razlikuje predvsem po nižji in zelo nizki stopnji uspeha. Veliko število MSCA projektov je v Sloveniji in državah zmernih inovatork posledica velika števila prijavljenih MSCA projektov, kar kaže na veliko voljnost in angažiranost teh držav po sodelovanju v MSCA projektih. Primerjava med podatki Obzorja 2020 in Obzorja Evropa kaže, da je način obnašanja skupin držav po EIS, kakor tudi Slovenije, v obeh okvirnih programih enak.
Iz zgoraj ugotovljenega vzorca delovanja Slovenije in držav zmernih inovatork pri MSCA razpisih lahko napovemo tudi enak vzorec pridobljenih finančnih sredstev za MSCA projekte. Kot je razvidno iz spodnjega grafa so države zmerne inovatorke in Slovenija med najučinkovitejšimi državami pri pridobivanju MSCA finančnih sredstev. Države inovacijske voditeljice so od Slovenije rahlo učinkovitejše le pri pridobivanju koordinacijskih sredstev za MSCA projekte.
Iz prikazanih ugotovitev lahko sklenemo, da mora Slovenija pri prijavah MSCA projektov izboljšati stopnjo uspeha, da se bo približala vzorcu delovanja držav, ki so inovacijske voditeljice in močne inovatorke.
Kaj to konkretno pomeni v kontekstu rezultatov zadnjega razpisa za MSCA podoktorske projekte?
Spodaj prikazujemo število poslanih prijav in prejetih MSCA projektov ter stopnjo uspeha po posameznih skupinah držav v EIS. Če bi se pri tem razpisu Slovenija obnašala kot država, ki je inovacijski voditelj, bi morali v Sloveniji pridobiti še šest – 6 dodatnih podoktorskih projektov. A to seveda ne pomeni, da bi samo s šestimi dodatnimi podoktorskimi projekti postali inovacijski voditelji.
A številka se kljub temu ne zdi nemogoča, ali ne?
