Zapišite si v koledar: letošnji dogodki Evropske noči raziskovalcev na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru

Dogajanja Evropske noči raziskovalcev so že v polnem zamahu na 👉 Univerzi v Ljubljani 

in 👉 Univerzi v Mariboru. 

Poglejte si 👀 programe, 📅 zabeležite datume in se 👪pridružite dogajanje ob Evropski noči raziskovalcev. 

Objavljen je razpis MSCA and CITIZENS 2025 - Evropska noč raziskovalcev

📢 Evropska komisija je danes objavil razpis MSCA and CITIZENS 2025 (HORIZONS-MSCA-2025-CITIZENS-01), ki si ga lahko ogledate na spletni strani 👉 EU Funding & Tender Portal. 

Zadnji dan za oddajo prijave na razpis bo ⏳ 22. oktober 2025 ob 17.00.

Osnovna informacije o razpisu so na spletni strani 👉 Evropske komisije - MSCA. 

Poročilo o dogajanjih Evropske noči raziskovalcev v obdobju 2024 in 2025 lahko spremljate na tej spletni strani 👉 Evropske komisije - MSCA. 

👨🏽‍🏫 Vabljeni tudi na nacionalno spletno predstavitev razpisa, ki bo ⏰27. junija 2025 ob 13.00. 

Vabilo iz Univerze v Mariboru: Priložnosti za začetek in razvoj raziskovalne kariere! 11. in 18. 6. 2025_projekt oooZnanost!

V okviru dogodkov 👩🏻‍🔬⚗️Evropske noči raziskovalcev bo 🏛️Univerza v Mariboru v sklopu svojega MSCA projekta Evropske noči raziskovalcev oooZnanost! organizirala dva dogodka o priložnosti za 🧑‍🎓začetek in razvoj raziskovalne kariere, ki bosta 📅11. in 18. junija 2025, v živo in po spletu! 

Na dogodkih se boste seznanili z raziskovalnimi priložnostmi do doktorata in po njem.

1. del: Priložnosti za začetek karierne poti do doktorata

Kdaj? Sreda, 11. 6. 2025 ob 10.00 v dvorani Borisa Podrecce rektorata UM, Slomškov trg 15

 

Dogodek bo potekal v živo, možna pa je tudi udeležba po MS Teams.

 

Komu je dogodek namenjen?

Dogodek je namenjen študentom zaključnih letnikov ter vsem, ki jih zanimajo priložnosti za začetek in razvoj raziskovalne kariere. Udeleženci bodo pridobili vpogled v aktualne razpise, štipendije in možnosti za raziskovalno udejstvovanje do zaključka doktorskega študija ter bili deležni navdihujoče zgodbe raziskovalke o njenih pričetkih in nadaljnjem razvoju raziskovalne kariere.

 

Več informacij in prijava na dogodek na voljo na tej povezavi.

 

2. del: Priložnosti za razvoj kariere po doktoratu

 

Kdaj? Sreda, 18. 6. 2025 ob 10.00 v dvorani Borisa Podrecce rektorata UM, Slomškov trg 15

Dogodek bo potekal v živo, možna pa je tudi udeležba po MS Teams.

 

Komu je dogodek namenjen?

Dogodek je namenjen vsem doktorskim študentom in podoktorskim raziskovalcem na začetku svoje raziskovalne poti, ki želijo pridobiti celovit pregled nad razpisi, štipendijami ter možnostmi za nadaljnji razvoj kariere v raziskovanju – tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru.

 

Več informacij in prijava na dogodek na voljo na tej povezavi.

 

Vljudno prosimo, da vabilo posredujete vsem morebiti zainteresiranim.

 

Za vse dodatne informacije smo na voljo na e-naslovu ern@um.si.

 

Vljudno vabljeni.

Vabilo na spletno predstavitev razpisa MSCA Evropska noč raziskovalcev, ki bo 27. junija 2025 ob 13.00

📢Evropska komisija bo 📅17. junija 2025 odprla razpis MSCA and Citizens 2025, ki ga bo zaprla  ⏳ 22. oktobra 2025. 

Za vse prijaviteljice in prijavitelje iz Slovenije pripravljamo spletno predstavitev razpisa Evropske noči raziskovalcev, 

ki bo v ⏰ petek, 27. junija 2025 ob 13.00.

Predstavili bomo ključne značilnosti in novosti tega razpisa v letu 2025. 

👩🏻‍💻 Zainteresirani si lahko že vnaprej ogledate 👉 ključne poudarke razpisa 2025, kot jih vidijo na Evropski raziskovalni agenciji. 

🙋 Na dogodek se prijavite z elektronskim sporočilom: stojan.sorcan@gov.si. 

Po prijavi boste prejeli Zoom povezavo do dogodka. 

🙏 Veselimo se srečanja z vami! 

Univerza v Mariboru - MSCA Evropska noč raziskovalcev vas vabi k sodelovanju!

Spoštovane raziskovalke in raziskovalci,

V okviru projekta oooZnanost! izvajamo študijo, katere cilj je preučiti, kako raziskovalke in raziskovalci v Sloveniji dojemajo znanost, svoje delo ter vlogo znanstvenega raziskovanja pri omejevanju širjenja lažnih novic. Zanima nas, kako znanstveno delo prispeva h krepitvi kompetenc za prepoznavanje zanesljivih informacij, zlasti med mladimi.

Prav tako želimo raziskati načine za premostitev vrzeli med znanstvenimi raziskavami in širšo javnostjo. Kako lahko povečamo prepoznavnost znanosti in raziskovalnega izobraževanja ter spodbudimo tesnejšo povezanost med raziskovalci in družbo?

V ta namen vas prijazno vabimo, da izpolnite anketo na povezavi. Anketa bo aktivna do 21.8.2025. Vaše sodelovanje je prostovoljno, zagotavljamo vam anonimnost odgovorov. Morebitna vprašanja v tej zvezi lahko naslovite na nosilca študije, prof. dr. Branka Lobnikarja, e-naslov: branko.lobnikar@um.si.

Vaše sodelovanje je ključnega pomena za boljše razumevanje teh izzivov ter oblikovanje učinkovitih pristopov za krepitev znanstvene ozaveščenosti in izboljšanje prenosa raziskovalnih spoznanj v prakso. 

Veselimo se vaših mnenj in prispevkov ter se vam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje.

 

Lepo pozdravljeni,

 

Prof. dr. Dean Korošak, l.r.

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost UM in 

Vodja projekta oooZnanost!

University of Maribor invites all MSCA researchers in Slovenia to participate in the ENR 2025

The University of Maribor invites all MSCA researchers to participate in the European Researchers' Night: 

As part of the awareness campaign work package of the project FAKE NEWS AND CONSPIRACY THEORIES? LET’S EMPOWER (OURSELVES FOR) SCIENCE! (acronym: oooScience!/oooZnanost!, Project no. 101162611), funded by the Horizon Europe program under the Marie Skłodowska-Curie action (European Researchers' Night and Researchers at Schools), we have prepared three questionnaires. They are intended for recipients of training funding within the Horizon Europe – Marie Skłodowska-Curie program, as well as recipients of funds from complementary schemes of the Slovenian Research and Innovation Agency (ARIS). The goals of the project, which we aim to strengthen through these questionnaires, are:

• Increasing awareness of opportunities for starting and developing a career as a scientific researcher.
• Encouraging the promotion of the research career path, especially among young people deciding on their professional future.
• Raising awareness of how the EU supports the career development of researchers and support staff in the field of scientific research.

 

We kindly ask if you could complete the questionnaires via the links below: 

 

• Communication Form 1 for recipients of funding for MSCA doctoral studies and research training (MSCA DN)
• Communication Form 2 for recipients of funding for MSCA Staff Exchanges (MSCA SE)
• Communication Form 3 for recipients of funding for MSCA postdoctoral training (MSCA PF)

 

Respondents are kindly requested to submit their photograph (technically sufficient quality, e.g., Instagram format) preferably capturing a moment in their working environment during the fellowship/funding period of the above-mentioned schemes  to the email address: ern@um.si by April 18, 2025.

 

Valuable testimonials about inspiring experiences in starting and developing a research career will be published on the project’s website ern.um.si and shared on social media to encourage and inspire future generations of researchers.

 

For any questions, we remain available at ern@um.si and +386 2/23 55 343 – Mag. Brigita Krsnik Horvat, oooZnanost! Project Coordinator.

 

We sincerely appreciate your collaboration in advance.

 

Vabilo vsem MSCA raziskovalkam in raziskovalcem: Evropska noč raziskovalcev na Univerzi v Mariboru

Univerza v Mariboru, ki izvaja projekt Evropske noči raziskovalcev vabi vse MSCA raziskovalke in raziskovalce k sodelovanju: 

V okviru delovnega paketa kampanje ozaveščanja projekta LAŽNE NOVICE IN TEORIJE ZAROTE? OPOLNOMOČIMO (SE ZA) ZNANOST (akronim: oooZnanost!, št. 101162611), financiranega iz programa Obzorja Evropa v sklopu ukrepa Marie Skłodowska-Curie (Evropska noč raziskovalcev in Raziskovalci v šolah), smo pripravili tri vprašalnike. Namenjeni so prejemnikom financiranja za usposabljanje v okviru programa Obzorja Evropa – Marie Skłodowska-Curie, kot tudi prejemnikom sredstev iz komplementarnih shem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Cilji projekta, katerih doseganje želimo krepiti s spodnjimi vprašalniki, so:

• Krepitev ozaveščenosti o priložnostih za začetek in razvoj kariere znanstvenega raziskovalca.
• Spodbujanje promocije znanstvenoraziskovalne poti, predvsem med mladimi, ki se odločajo o svoji poklicni prihodnosti.
• Povečanje zavedanja o tem, kako EU skrbi za karierni razvoj raziskovalcev in podpornega osebja na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Vljudno vas prosimo, da izpolnite enega od spodnjih vprašalnikov: 

• Komunikacijski obrazec 1 za prejemnike financiranja MSCA doktorskega študija in raziskovalnega usposabljanja (MSCA DN),
• Komunikacijski obrazec 2 za prejemnike financiranja MSCA izmenjave osebja (MSCA SE),
• Komunikacijski obrazec 3 za prejemnike financiranja podoktorskega usposabljanja (MSCA PF).

 

Respondente vljudno prosimo, če lahko do 18.4.2025, lahko pa tudi kasneje,  posredujejo tudi svojo fotografijo (tehnično dovolj kakovostno, npr. Instagram formata), če je možno z utrinkom v delovnem okolju v času koriščenja štipendiranja/financiranja po zgoraj omenjenih shemah, na e-naslov: ern@um.si.

 

Dragocena pričevanja o navdihujočih izkušnjah začetka in razvoja raziskovalne kariere bodo objavljena na spletni strani projekta ern.um.si ter deljena na družbenih omrežjih, da bi spodbudila in navdihnila prihodnje generacije raziskovalcev.

 

Za morebitna vprašanja vam ostajamo na voljo na e-naslovu ern@um.si in 02/23 55 343, mag. Brigita Krsnik Horvat, koordinatorica projekta oooZnanost!.

 

Za sodelovanje sem vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo!

 

 

 

Vabilo raziskovalkam in raziskovalcem k anketi o vlogi znanosti in raziskovalcev v sodobni slovenski družbi

Iz Univerze v Mariboru smo prejeli vabilo vsem raziskovalkam in raziskovalcem k anketi o vlogi znanosti in raziskovalcev v sodobni družbi, ki jo izvajajo v okviru MSCA projekta Evropske noči raziskovalcev. 

Spoštovani,

 

Kot veste, je osrednja tema projekta oooZnanost!, ki ga kot vodilni partner koordiniramo na Univerzi v Mariboru, vloga znanosti in raziskovalcev v sodobni slovenski družbi, tudi (a ne izključno) skozi prizmo omejevanja lažnih novic. Raziskavo o tem opravljamo na vzorcu splošne populacije, na vzorcu mladih in na vzorcu njihovih učiteljev. Zanima pa nas tudi, kako te vsebine vidijo raziskovalci na vaši instituciji. Zelo pomembno je, da v študiji sodeluje res zadosti raziskovalcev, zato vas prosim, da posredujete povezavo do spletne ankete vsem zaposlenim raziskovalcem in jih, tudi v mojem imenu, povabite, da sodelujejo v eni izmed letošnji izvedbi aktivnosti projekta oooZnanost!.

👉 Povezava do ankete: https://1ka.arnes.si/oooZnanost2024RAZ.

 Prosimo vas, če lahko vi in raziskovalci na vaši instituciji sodelujete v študiji. Vaše odgovore pričakujemo najkasneje ⏰do 25. 10. 2024.

 

Vabimo vas tudi, da si dejavnosti v okviru projekta oooZnanost! ogledate na spletni strani projekta.

 

Za vašo pomoč sem že vam vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

 

Prof. dr. Dean Korošak

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost in vodja projekta oooZnanost!

Slika zgoraj: Na različnih lokacijah v Mariboru, Kopru, Izoli, Piranu, Rodiku je navdušila na tisoče udeležencev vseh generacij, med katerimi so prevladovali mladi, s čimer smo storili nov korak proti uresničevanju našega cilja: krepitvi ozaveščanja o pomembni vlogi raziskovalcev in znanosti v družbi ter spodbuditi mlade k začetku in razvoju raziskovalnih karier.

Jutri, 27.9.2024 se vidimo v Mariboru na EU kotiček: Ukrepi Marie Skłodowska-Curie (cel dan!)

 

EVROPSKA NOČ RAZISKOVALCEV IN RAZISKOVALK - KOMUNICIRANJE V ZNANOSTI

Vsak zadnji petek v septembru je Evropska komisija preko MSCA instrumenta za Evropsko noč raziskovalcev posvetila komuniciranju v znanosti. 

⏳Jutri, 27. septembra 2024 bomo lahko v različnih krajih Slovenije v okviru projektov Evropske noči raziskovalcev Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru začutili utrip znanstvenega raziskovanja v Sloveniji. 

Komuniciranje v znanosti je postalo sestavni del raziskovalne dejavnosti, zlasti v projektih Obzorja Evropa. Komuniciranje ni več samo promocijska dejavnost za populariziranje znanosti temveč vse bolj posega v vsebino raziskovalnega dela. 

O spremenjeni naravi komuniciranja v znanosti je bilo v tem letu objavljenih kar nekaj priporočil in navodil. Nekatera od njih navajamo spodaj: 

👉 Komuniciranje znanosti v Sloveniji 

👉 Integrating More and Better Science Communication in Research Programmes

👉 Komuniciranje o raziskovalnem projektu z družbenimi mediji 

👉 Priprava komunikacijskega načrta za raziskovalne projekte v Obzorju Evropa 

V nadaljevanju tega besedila vam bomo posredovali nekaj ugotovitev o komuniciranju v znanosti iz evalvacijskih ocen predlogov projektov na razpisih MSCA za podoktorske štipendije in mreže doktorskega študija. 

Vsi prijavitelji MSCA projektov morajo pri kriteriju vpliv (Impact) opisati predviden komunikacijski načrt.

 

KOMUNIKACIJSKI NAČRT PRI MSCA PODOKTORSKIH ŠTIPENDIJAH - MSCA PF  

Na razpisu MSCA PF 2022 je bil opis komuniciranja na drugem mestu med negativnimi evalvacijskimi ocenami. Med slovenskimi prijavitelji je bil komunikacijski načrt četrti najslabše ocenjeni pod-kriterij v okviru kriterija za vpliv.  

Komunikacijski načrt mora vsebovati dovolj informacij o vsebini in sporočilih, namenjenih različnim skupinam, ter opredeliti število komunikacijskih dogodkov. Poleg tega je iz evalvacijskih komentarjev razvidno, da bi moral načrt bolje opisati  analizo pričakovanih učinkov komunikacijskih dejavnosti in navajati različne kanale, vključno z družabnimi mediji, da bi informacije hitro dosegle najširše občinstvo. Recenzenti so pričakovali, da bo načrt zagotovil sodelovanje raziskovalcev z različnimi občinstvi prek ustreznih mehanizmov ter pojasnil, kako in zakaj bodo vzpostavili sodelovanje, ki bo vplivalo na realizacijo raziskovalnih in izobraževalnih ciljev. 

KOMUNIKACIJSKI NAČRT PRI MSCA MREŽAH DOKTORSKEGA ŠTUDIJA - MSCA DN 

Na razpisu MSCA DN 2022 je bil opis komuniciranja na prvem mestu med negativnimi evalvacijskimi ocenami.   

Komunikacijski načrt mora biti raznolik, bogat, učinkovit in vpliven. Opredeliti mora vse ustrezne ciljne skupine in doseči širok spekter različnih javnosti, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, vključno s splošno javnostjo, znanstveno skupnostjo, nosilci odločanja in drugimi ustreznimi akterji. Načrt mora vključevati konkretne dejavnosti za vsako od ciljnih skupin in ga mora izvajati celotna mreža institucij, s poudarkom na doktorskih kandidatih. Informacije za vsako načrtovano aktivnost morajo vključevati časovni okvir, število doktorskih kandidatov, ki bodo sodelovali, in kazalnike uspeha/učinkovitosti. Poleg tega mora načrt vsebovati tudi načine posredovanja  zapletenih informacij  javnosti na izčrpen in preprost način. Komunikacijski kanali morajo biti raznoliki in lahko vključujejo publikacije, konference v celotni mreži, spletno stran, spletne medije, glasila, javne pogovore, sporočila za javnost, šolske sejme itd.

Zgornja opisa komuniciranja v znanosti na primeru MSCA PF in DN kažeta na pomembnost natančne opredelitve komunikacijskega načrta in sodelovanja z različnimi ne-znanstvenimi javnostmi pri znanstvenem raziskovanju. 

V petek, 27. septembra 2024 bo Evropska noč raziskovalcev tudi v Sloveniji

Lepo vas vabimo, da se nam v petek, 27. septembra 2024 pridružite na dogodkih Evropske noči raziskovalcev, ki ga v Sloveniji koordinirata  Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. 

👉 Program dogodkov na Univerzi v Ljubljani: Humanistika, to si ti!   

👉 Program dogodkov pri Univerzi v Mariboru: oooZnanost!

Se kmalu vidimo! 

Vabilo k sodelovanju: Znanstveni slam na Evropski noči raziskovalcev 2024

Konzorcij projekta Evropske noči raziskovalcev oooZnanost!, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, vabi k sodelovanju na Znanstvenem slamu!

📅 Kdaj? 27. 9. 2024 od 14.00 do 15.30 

🧭 Kje? Minoritska cerkev, Lutkovno gledališče Maribor

Če ste 👩‍🔬 raziskovalka ali raziskovalec, ki z veseljem 📡 deli svoje znanje, ideje in navdušenje nad 🧫 znanostjo, ste vljudno vabljeni, da se prijavite in vključite v vseevropsko dogajanje 🌒 Evropske noči raziskovalcev, 27. septembra 2024. 

Več informacij  in 📧 kontaktni podatki: 

👉 Znanstveni slam - program

👉 Znanstveni slam - vabilo 

⏰ Rok za prijavo je 30. avgust 2024. 

Se vidimo 👍

Sodelujte v Evropski noči raziskovalcev, 27. septembra 2024

😊Z veseljem vas 📢 obveščamo, da bo 📅 27. septembra 2024 potekala Evropska noč raziskovalcev 🌒, največji dogodek za 🗣️ ozaveščanje o 🔭 znanosti v Evropi, ki bo potekal v 23 državah v Evropi (tudi v Sloveniji) in  širše. Sorodne dejavnosti bodo potekale v dneh pred in po dogodku. 

🏛️ Univerze in raziskovalni inštituti po vsej Evropi bodo odprli svoja vrata in delili svoje delo s 👩🏽‍🔬 predstavitvami, poskusi, igrami, razpravami in drugimi interaktivnimi oblikami. Evropska noč raziskovalcev 🌒 je edinstvena priložnost za 👩🏻‍🎓raziskovalke in 👨🏻‍🎓 raziskovalce, da se srečajo in sodelujejo z ljudmi vseh starosti, predstavijo svoje 📚 raziskave širokemu občinstvu👨‍👩‍👦‍👦 ter ozaveščajo o svojem delu in njegovem vplivu na družbo 🏗️.  

Vljudno vas vabimo, da se vključite v aktivnosti Evropske noči raziskovalcev 🌒 v Sloveniji, ki jih bosta izvajala dva projekta, in sicer: 

- Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani s projektom 👉  Humanistika, to si ti - Človek, UI in 

- konzorcij projekta Evropske noči raziskovalcev oooZnanost!, ki ga koordinira Univerza v Mariboru

Se kmalu vidimo! 👍

Konzorcij projekta Evropske noči raziskovalcev oooZnanost! vabi k sodelovanju pri študiji projekta oooZnanost!

Vljudno vabljeni k sodelovanju pri 📋 študiji, ki so jo pripravili v okviru ukrepa Obzorje Evropa, MSCA&Občani, Evropske noči raziskovalcev in Raziskovalci v šolah, projekta z akronimom oooZnanost!. 

Eden izmed ciljev projekta oooZnanost! je analizirati vlogo in pomen 👩🏻‍🔬 znanosti ter raziskovalnega dela pri omejevanju širjenja🎬 lažnih novic ter krepitev znanj in veščin javnosti za prepoznavanje 🗣lažnih novic in 👁️‍🗨️ zanesljivih informacij, zlasti med mladimi.

S študijo zato želijo pridobiti boljše vpoglede v dojemanje znanosti in raziskovalcev 👨‍🎓 med prebivalci Slovenije. Vaše sodelovanje in mnenje sta ključna za razumevanje vloge znanosti pri omejevanju širjenja lažnih novic ter krepitvi znanja in veščin med mladimi. 

Vabimo vas, da z njimi delite svoje mnenje o pomenu znanosti in raziskovanja v sodobni Sloveniji. Vaše 🙋 sodelovanje je prostovoljno, zagotavljajo pa vam tudi anonimnost odgovorov. Rezultati bodo objavljeni samo v zbirni obliki, tako da vaših odgovorov ne bo mogoče razbrati.

Za vsa vprašanja in pojasnila glede raziskave vam je na voljo 📬 prof. dr. Branko Lobnikar (branko.lobnikar@um.si), ki je v okviru projekta oooZnanost! odgovoren za izvedbo te študije. 

👉Povezava do spletnega vprašalnika 📝 na uradni spletni strani Univerze v Mariboru. 

Evropska noč raziskovalcev v Sloveniji o umetni inteligenci in lažnih novicah

Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru sta danes na tiskovni konferenci na Mestni občini Ljubljana predstavili izvajanje obeh odobrenih projektov Evropske noči raziskovalcev v Sloveniji. 

Univerza v Ljubljani (UL) in Univerza v Mariboru (UM) sta bili uspešni na javnem razpisu Evropska noč raziskovalcev in Raziskovalci v šolah 2024–2025 v sklopu programa Obzorja Evropa, MSCA & Državljani, in sicer s projektom Humanistika, to si ti!, ki ga koordinira UL, ter s projektom Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost! (akronim oooZnanost!), ki ga koordinira UM. 

Evropska komisija je od 134 prijav izbrala 44 projektov, ki jih bo financirala v višini 15,4 milijona evrov. Evropska noč raziskovalcev je vseevropski dogodek Evropske komisije in držav članic Evropske unije, ki poudarja pomembnost znanstvenih raziskav in inovacij za kakovost našega vsakdanjega življenja in je namenjen predstavitvi znanstvenih spoznanj in dela znanstvenikov najširšemu krogu javnosti. Aktivnosti Evropske noči raziskovalcev bodo potekale v več kot 350 mestih po Evropi in širše. 

Glavnina dogajanja bo potekala na zadnja petka v mesecu septembru v letih 2024 in 2025, tj. 27. 9. 2024 in 26. 9. 2025. 

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev 2024 in 2025 v rokah Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru

Z veseljem sporočamo, da bosta Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru letos in prihodnje leto  koordinirali projekt Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev.  

Med 44-imi izbranimi projekti Evropske komisije sta tudi projekta  Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. 

Več o namenu in pestri dejavnosti projektov Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev lahko preberete na 👉spletni strani Evropske komisije. 

Zaključil se je razpis za Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev 2024-25

Evropska komisija je sporočila, da je na razpis MSCA and Citizens za pripravo in izvedbo Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev prispelo 134 predlogov. 

Iz Slovenije  je prišlo pet predlogov projektov. 

Vsem slovenskim prijaviteljicam in prijaviteljem se zahvaljujemo za sodelovanje in vloženi napor. 👋

Rezultati razpisa bodo znani februarja 2024. 

Več o tem lahko preberete na 👉 spletni strani Evropske komisije. 

Pogled v znanost: Sporočila Noči raziskovalcev 2023

 

👉 Na  povezavi Radio ARS RTV SLO lahko prisluhnite 📻 pogovoru o letošnji Evropski noči raziskovalcev, ki ga je vodil Goran Tenze. 

Evropska noč raziskovalcev: Pogovor z Mirelo Dragomir »Svetilniki znanosti: Evropa in znanost«, ki je potekal na Prešernovem trgu v Ljubljani, 29. septembra 2023

Razgovor z doc. dr. Mirelo Dragomir iz Inštituta Jožef Stefan,  odsek za elektronsko keramiko K5,  MSCA podoktorsko študentko, financirano iz sredstev Evropske unije, iz programa Obzorja 2020. 

Razpis na katerega se je Mirela prijavila je namenjen razvoju raziskovalnih karier po doseženem doktoratu. Razpis se nahaja v stebru odličnosti, kar pomeni, da teme raziskovanja niso vnaprej določene, a morajo biti znanstveno in tudi družbeno pomembne in zelo dobro utemeljene. 

Naslov njenega dvoletnega projekta je Towards Quantum States of Matter via Chemistry under Extreme Conditions (od 1.6-21 do 28. 2. 2024). 

Za projekt je Mirela prejela 96 evalvacijskih točk. Razpisi EU so zelo konkurenčni, uspe samo okoli 15 % vseh prijaviteljev. 

Recenzenti so v njeno oceno zapisali, da je projekt odličen, izjemno aktualen (Proposal covers the very timely topic of low dimensional quantum magnetism of correlated oxides, with all objectives formulated very clearly ) in da bo Mirela z njim zgradila uspešno raziskovalno kariero (The new competences and skills will contribute to his professional development towards a career as academic group leader). 

Njeno raziskovanje je interdisciplinarno, deluje na področju kemije, fizike in znanosti o materialih.

Na evropski spletni strani CORDIS, kjer so predstavljeni vsi evropsko financirani projekti, pri njenem projektu piše: Evidence of exotic states of matter in low-dimensional magnetic materials.

Po domače povedano, Mirela se ukvarja z gojenjem kristalov! Ja, prav ste slišali – z gojenjem kristalov! 

1. Nam lahko razložite kako gojite kristale?

Mirela: Lep pozdrav vsem in najlepša hvala dr. Sorčan za povabilo in za tako lepe besede. Počaščena sem.

Ja, na kratko, moj projekt MSCA raziskuje nove kvantne materiale v obliki monokristalov.

V našem laboratoriju na IJS gojimo kristale; natančneje sintetiziramo in gojimo kristale kvantnih materialov, kot so na primer nizkodimenzionalni antiferomagneti. Po gojenije kristalov raziskujemo njihove fizikalne lastnosti, kot je magnetizem, ki zahteva monokristale za boljše razumevanje njihovih lastnosti.

Kako to naredimo? Kristali kvantnih materialov se gojijo z metodo fluksa. Postopek je podoben gojenju kristalov sladkorja iz vode rastopine. Sladkor je našo spojino, iz katerega želimo gojiti monokristale, voda je pa naš fluks. V laboratoriju, fluks in našega materiala iz katerega želimo gojiti kristale, segrejemo pri 1000 °C. Potem ko se vse rastopi, jo zelo počasi ohladimo. Iz tista raztopina se formirajo naši kristali, ki rastejo z velikosti do 4–5  mm ali več. Proces traja od dva do štiri tedne ali tudi več.

2. V vašem abstraktu ste zapisali zelo ambiciozen stavek The results of this project may provide new systems that exhibit quantum phenomena and thus help to expand the frontiers of quantum materials. Ali bodo imeli rezultati vaše raziskave TUDI kakšne konkretne učinke na razvoj tehnologije, družbe in gospodarstva? Morda na klimatske spremembe? 

Mirela: Moja raziskava je bolj temeljna. Kvantni materiali bodo lahko sčasoma našli uporabo v kvantnih računalnikih, ki lahko rešijo mnoga pereča svetovna vprašanja, in drugih neslutenih aplikacijah. 

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko v bližnji prihodnosti kvantno računalništvo obravnavalo vprašanja, povezana s podnebjem. Na obzorju je tudi uporaba kvantnih računalnikov za optimizacijo kompleksne logistike tako za vesoljsko kot za obrambo in transport. Kvantno računalništvo bi lahko pospešilo odkrivanje in razvoj novih tehnologij za proizvodnjo energije  in shranjevanje ter izboljšane strategije za blažitev podnebnih sprememb (npr. zajemanje ogljika).

3. Doma ste iz Romunije, magisterij in doktorat ste opravljali na različnih delih sveta, sedaj ste v Sloveniji na IJS. Izvrstno govorite slovenščino. Pravzaprav ste tipična predstavnica mlade generacije raziskovalk in raziskovalcev, ki krožijo po svetu in izkazujejo odlične rezultate. V COBISSu imate v obdobju od 2018 do 2023 več kot 100 bibliografskih enot. 

Kako vam vse to uspe in zakaj ste se odločili za izvajanje vaše MSCA štipendije na IJS v Sloveniji? 

Mirela: Tako je, diplomirala sem v Romuniji in potem doktorirala v Sloveniji, podoktorsko izpopolnjevanje sem opravila v Kanadi. Po postdoku sem se odločila vrniti v Evropo, ker so tu moje korenine. Ko sem bila v Kanadi, sem zelo pogrešala Slovenijo in upala sem, da bom imela priložnost se vrniti. Ker sem v Kanadi in tudi na krajšem izobraževanju v ZDA dobila nove izkušnje, kot je gojenje kristalov z optično lebdečo cono in fluksom, sem upala, da te nove izkušnje in znanje prinesem v Slovenijo. To mi je pravzaprav omogočila štipendija MSCA, ki je temelj moje samostojne raziskovalne kariere v Sloveniji.

4. Recenzenti so v vašem predlogu projekta izjemno dobro ocenili tudi vaša mentorja. Tudi sami ste aktivno vključeni v pedagoški proces v okviru Podiplomske šole Jožefa Stefana. Kako prepletate raziskovalni in pedagoški proces? 

Mirela: Oba moja mentorja sta zelo uspešna raziskovalca. Prof. Denis Arčon je zelo znan fizik, ki me navdihuje in mi pomaga razumeti magnetizem teh novih spojin. Prof. Barbara Malič je primer zelo uspešne znanstvenice in raziskovalke v Sloveniji in tujini. Prav tako me tudi ona zelo spodbuja in mi pomaga pri kariernem razvoju.

Kar zadeva predavanja, je doktorski študij na MPŠ bolj raziskovalno usmerjen. Se pravi, predavanj ni veliko. Rada učim študente in včasih se tudi sama učim skupaj s študenti. 😊

5. Na vaših družbenih omrežjih redno obveščate javnost o tem kako poteka vaše raziskovanje. Toplo priporočam, da jo spremljate in spoznate kako razburljivo je lahko življenje znanstvenice. Danes ne moreva tukaj predstaviti vseh vaših zanimivih trenutkov ob raziskovanju. Meni so se zelo vtisnili v spomin odgovori vaših študentk in študentov, ki se vam z veliko hvaležnostjo zahvaljujejo za pomoč in pozornost pri študiju. Vem, da ste v svoj raziskovalni projekt zapisali, da hočete postati vzor mladim kako lahko napredujejo v znanosti. Menim, da vam to zelo uspeva, a ne? 

Mirela: Vsak dan se trudim, da študentom vzbujam strast do raziskovanja v širšem smislu in natančneje do odkrivanja in karakterizacije novih materialov. 

Včasih se tega ne zavedamo, a nas mladi doktorandi in doktorande pogosto imajo za zgled. Pogosto sem dobila komentarje, kot so «ste primer uspešne ženske v znanosti, zdaj čutim, da bi lahko tudi jaz to dosegla«. Ali »zdaj vem da je možno, da so lahko tudi mlade ženske uspešne." To me veseli, a me tudi malo straši, saj ne mislim, da sem tako uspešna, da bi bila primer! 

6. Ne spodbujate samo doktorske študentke in študente ampak pogosto zahajate tudi na gimnazije in vabite dijakinje in dijake, da vas obiščejo na IJS. Nam lahko kaj več poveste o tem? 

Mirela: Rada komuniciram znanost in rada imam popularizacijo znanosti na šolah in znanstvenih festivalih v Sloveniji in tujini, kot je na primer Festival della Scienza v Genovi, Italija. Tam skupaj z svojima kolegoma iz laboratorija ECCL (prof. dr. Matic Lozinšek in dr. Kristian Radan )pokažemo številne privlačne kemijske poskuse. 

Prav tako, vabimo tudi zainteresirane študente, da nas obiščejo na IJS. Zdi se mi pomembno, da imajo mladi dostop do pogovora z raziskovalkami in raziskovalci ter da vidijo, kaj in kako delamo. Ogledajo si tudi, naše laboratorije in dobijo vpogled v aktivnosti znanstvenikov.

7. V vaši bibliografiji je tudi zanimivi poljudnoznanstveni članek v soavtorstvu z Maticem Lozinškom, z naslovom Fluorescenca v kuhinji. 

Kratek izlet v fluorescenco nam bo pokazal, da imajo vsakdanje reči, ki nas obkrožajo, svoje skrivnosti, ki zažarijo in se razkrijejo šele, ko jih pravilno osvetlimo. 

Ob večerih se prileže skodelica čaja in če ste si privoščili metin čaj, lahko z UV-svetilko povzročite, da zasveti v intenzivni svetlo zeleni barvi. 

Za kaj se pravzaprav gre?   

Mirela: Doma imamo kemijski in fizikalni laboratorij. Tam, če opazujemo, lahko vidimo veliko kemičnih reakcij in pojavov. En primer je fluorescenca, ki jo zaznamo v hrani, ki jo jemo. Na primer, metin čaj lahko zasveti v intenzivni svetlo zeleni barvi. Zakaj? Metin čaj lahko pod določenimi pogoji pogosto fluorescira zaradi prisotnosti spojin, imenovanih flavonoidi in klorofil. Te spojine absorbirajo svetlobo pri določenih valovnih dolžinah in jo ponovno oddajajo pri daljših valovnih dolžinah, kar povzroči fluorescenco. Natančen mehanizem za to fluorescenco se lahko razlikuje glede na specifične flavonoide in klorofil, ki so prisotni v čaju, pa tudi pH in druge dejavnike. 

8. Kaj menite, kako je danes biti znanstvenica v Sloveniji? 

Mirela: Mislim, da je v Sloveniji lepo biti znanstvenik. Kar zadeva spol, je to varno in dobro mesto za žensko v znanosti. Ampak, se mi tudi zdi, da je pomembno, da znanstvenike ki so šli na izobraževanje v tujino, pomagamo in motiviramo k vrnitvi, da bodo lahko s svojim novopridobljenim znanjem prispevali k razvoju znanosti v Sloveniji in razvoju Slovenije.

9. Naslednje leto boste zaključila MSCA projekt. Kakšni so vaši načrti za naprej? 

Mirela: Rada bi oddala projekt ERC in nadaljevala raziskavo o kvantnih materialov. Rada bi odkrila nove superprevodnike in kvantne spinske tekočine. Upam tudi, da bom povečala svojo raziskovalno ekipo na IJS.

Predstavitev iz okrogle mize: Kroženje strokovnjakov, talentov in znanja - osnovni postulat znanosti; sreda, 27. september ob 19.00 v Hiši eksperimentov

 

Iz okrogle mize ob Evropski noči raziskovalcev objavljamo kratko predstavitev prof. dr. Marine Lukšič Hacin, doc. dr. Klare Kožar Rosulnik in doc. dr. Marijance Ajše Vižintin iz ZRC SAZU o kroženju strokovnjakov, talentov in znanja v Sloveniji. 

V predstavitvi boste lahko videli, da se v desetletnem obdobju povečuje mednarodna mobilnost doktoric in doktorjev v Sloveniji in da je število priseljenih z doktoratom znanosti večje od števila izseljenih z doktoratom znanosti.  

Nadalje lahko preberete tudi dejavnike, ki zavirajo prihajanje oziroma vračanje strokovnjakov v Slovenijo ter predloge za okrepitev kroženja strokovnjakov, talentov in znanja v Sloveniji.