Najnovejše informacije o vsebini, razpisih in dogodkih o programu MSCA v Obzorju Evropa, dr. Stojan Sorčan, nacionalna kontaktna točka (MVZI)
Z veseljem sporočamo, da bosta Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru letos in prihodnje leto koordinirali projekt Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev.
Več o namenu in pestri dejavnosti projektov Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev lahko preberete na 👉spletni strani Evropske komisije.
Razgovor z doc. dr. Mirelo Dragomir iz Inštituta Jožef Stefan, odsek za elektronsko keramiko K5, MSCA podoktorsko študentko, financirano iz sredstev Evropske unije, iz programa Obzorja 2020.
Razpis na katerega se je Mirela prijavila je namenjen razvoju raziskovalnih karier po doseženem doktoratu. Razpis se nahaja v stebru odličnosti, kar pomeni, da teme raziskovanja niso vnaprej določene, a morajo biti znanstveno in tudi družbeno pomembne in zelo dobro utemeljene.
Naslov njenega dvoletnega projekta je Towards Quantum States of Matter via Chemistry under Extreme Conditions (od 1.6-21 do 28. 2. 2024).
Za projekt je Mirela prejela 96 evalvacijskih točk. Razpisi EU so zelo konkurenčni, uspe samo okoli 15 % vseh prijaviteljev.
Recenzenti so v njeno oceno zapisali, da je projekt odličen, izjemno aktualen (Proposal covers the very timely topic of low dimensional quantum magnetism of correlated oxides, with all objectives formulated very clearly ) in da bo Mirela z njim zgradila uspešno raziskovalno kariero (The new competences and skills will contribute to his professional development towards a career as academic group leader).
Njeno raziskovanje je interdisciplinarno, deluje na področju kemije, fizike in znanosti o materialih.
Na evropski spletni strani CORDIS, kjer so predstavljeni vsi evropsko financirani projekti, pri njenem projektu piše: Evidence of exotic states of matter in low-dimensional magnetic materials.
Po domače povedano, Mirela se ukvarja z gojenjem kristalov! Ja, prav ste slišali – z gojenjem kristalov!
1. Nam lahko razložite kako gojite kristale?
Mirela: Lep pozdrav vsem in najlepša hvala dr. Sorčan za povabilo in za tako lepe besede. Počaščena sem.
Ja, na kratko, moj projekt MSCA raziskuje nove kvantne materiale v obliki monokristalov.
V našem laboratoriju na IJS gojimo kristale; natančneje sintetiziramo in gojimo kristale kvantnih materialov, kot so na primer nizkodimenzionalni antiferomagneti. Po gojenije kristalov raziskujemo njihove fizikalne lastnosti, kot je magnetizem, ki zahteva monokristale za boljše razumevanje njihovih lastnosti.
Kako to naredimo? Kristali kvantnih materialov se gojijo z metodo fluksa. Postopek je podoben gojenju kristalov sladkorja iz vode rastopine. Sladkor je našo spojino, iz katerega želimo gojiti monokristale, voda je pa naš fluks. V laboratoriju, fluks in našega materiala iz katerega želimo gojiti kristale, segrejemo pri 1000 °C. Potem ko se vse rastopi, jo zelo počasi ohladimo. Iz tista raztopina se formirajo naši kristali, ki rastejo z velikosti do 4–5 mm ali več. Proces traja od dva do štiri tedne ali tudi več.
2. V vašem abstraktu ste zapisali zelo ambiciozen stavek The results of this project may provide new systems that exhibit quantum phenomena and thus help to expand the frontiers of quantum materials. Ali bodo imeli rezultati vaše raziskave TUDI kakšne konkretne učinke na razvoj tehnologije, družbe in gospodarstva? Morda na klimatske spremembe?
Mirela: Moja raziskava je bolj temeljna. Kvantni materiali bodo lahko sčasoma našli uporabo v kvantnih računalnikih, ki lahko rešijo mnoga pereča svetovna vprašanja, in drugih neslutenih aplikacijah.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi lahko v bližnji prihodnosti kvantno računalništvo obravnavalo vprašanja, povezana s podnebjem. Na obzorju je tudi uporaba kvantnih računalnikov za optimizacijo kompleksne logistike tako za vesoljsko kot za obrambo in transport. Kvantno računalništvo bi lahko pospešilo odkrivanje in razvoj novih tehnologij za proizvodnjo energije in shranjevanje ter izboljšane strategije za blažitev podnebnih sprememb (npr. zajemanje ogljika).
3. Doma ste iz Romunije, magisterij in doktorat ste opravljali na različnih delih sveta, sedaj ste v Sloveniji na IJS. Izvrstno govorite slovenščino. Pravzaprav ste tipična predstavnica mlade generacije raziskovalk in raziskovalcev, ki krožijo po svetu in izkazujejo odlične rezultate. V COBISSu imate v obdobju od 2018 do 2023 več kot 100 bibliografskih enot.
Kako vam vse to uspe in zakaj ste se odločili za izvajanje vaše MSCA štipendije na IJS v Sloveniji?
Mirela: Tako je, diplomirala sem v Romuniji in potem doktorirala v Sloveniji, podoktorsko izpopolnjevanje sem opravila v Kanadi. Po postdoku sem se odločila vrniti v Evropo, ker so tu moje korenine. Ko sem bila v Kanadi, sem zelo pogrešala Slovenijo in upala sem, da bom imela priložnost se vrniti. Ker sem v Kanadi in tudi na krajšem izobraževanju v ZDA dobila nove izkušnje, kot je gojenje kristalov z optično lebdečo cono in fluksom, sem upala, da te nove izkušnje in znanje prinesem v Slovenijo. To mi je pravzaprav omogočila štipendija MSCA, ki je temelj moje samostojne raziskovalne kariere v Sloveniji.
4. Recenzenti so v vašem predlogu projekta izjemno dobro ocenili tudi vaša mentorja. Tudi sami ste aktivno vključeni v pedagoški proces v okviru Podiplomske šole Jožefa Stefana. Kako prepletate raziskovalni in pedagoški proces?
Mirela: Oba moja mentorja sta zelo uspešna raziskovalca. Prof. Denis Arčon je zelo znan fizik, ki me navdihuje in mi pomaga razumeti magnetizem teh novih spojin. Prof. Barbara Malič je primer zelo uspešne znanstvenice in raziskovalke v Sloveniji in tujini. Prav tako me tudi ona zelo spodbuja in mi pomaga pri kariernem razvoju.
Kar zadeva predavanja, je doktorski študij na MPŠ bolj raziskovalno usmerjen. Se pravi, predavanj ni veliko. Rada učim študente in včasih se tudi sama učim skupaj s študenti. 😊
5. Na vaših družbenih omrežjih redno obveščate javnost o tem kako poteka vaše raziskovanje. Toplo priporočam, da jo spremljate in spoznate kako razburljivo je lahko življenje znanstvenice. Danes ne moreva tukaj predstaviti vseh vaših zanimivih trenutkov ob raziskovanju. Meni so se zelo vtisnili v spomin odgovori vaših študentk in študentov, ki se vam z veliko hvaležnostjo zahvaljujejo za pomoč in pozornost pri študiju. Vem, da ste v svoj raziskovalni projekt zapisali, da hočete postati vzor mladim kako lahko napredujejo v znanosti. Menim, da vam to zelo uspeva, a ne?
Mirela: Vsak dan se trudim, da študentom vzbujam strast do raziskovanja v širšem smislu in natančneje do odkrivanja in karakterizacije novih materialov.
Včasih se tega ne zavedamo, a nas mladi doktorandi in doktorande pogosto imajo za zgled. Pogosto sem dobila komentarje, kot so «ste primer uspešne ženske v znanosti, zdaj čutim, da bi lahko tudi jaz to dosegla«. Ali »zdaj vem da je možno, da so lahko tudi mlade ženske uspešne." To me veseli, a me tudi malo straši, saj ne mislim, da sem tako uspešna, da bi bila primer!
6. Ne spodbujate samo doktorske študentke in študente ampak pogosto zahajate tudi na gimnazije in vabite dijakinje in dijake, da vas obiščejo na IJS. Nam lahko kaj več poveste o tem?
Mirela: Rada komuniciram znanost in rada imam popularizacijo znanosti na šolah in znanstvenih festivalih v Sloveniji in tujini, kot je na primer Festival della Scienza v Genovi, Italija. Tam skupaj z svojima kolegoma iz laboratorija ECCL (prof. dr. Matic Lozinšek in dr. Kristian Radan )pokažemo številne privlačne kemijske poskuse.
Prav tako, vabimo tudi zainteresirane študente, da nas obiščejo na IJS. Zdi se mi pomembno, da imajo mladi dostop do pogovora z raziskovalkami in raziskovalci ter da vidijo, kaj in kako delamo. Ogledajo si tudi, naše laboratorije in dobijo vpogled v aktivnosti znanstvenikov.
7. V vaši bibliografiji je tudi zanimivi poljudnoznanstveni članek v soavtorstvu z Maticem Lozinškom, z naslovom Fluorescenca v kuhinji.
Kratek izlet v fluorescenco nam bo pokazal, da imajo vsakdanje reči, ki nas obkrožajo, svoje skrivnosti, ki zažarijo in se razkrijejo šele, ko jih pravilno osvetlimo.
Ob večerih se prileže skodelica čaja in če ste si privoščili metin čaj, lahko z UV-svetilko povzročite, da zasveti v intenzivni svetlo zeleni barvi.
Za kaj se pravzaprav gre?
Mirela: Doma imamo kemijski in fizikalni laboratorij. Tam, če opazujemo, lahko vidimo veliko kemičnih reakcij in pojavov. En primer je fluorescenca, ki jo zaznamo v hrani, ki jo jemo. Na primer, metin čaj lahko zasveti v intenzivni svetlo zeleni barvi. Zakaj? Metin čaj lahko pod določenimi pogoji pogosto fluorescira zaradi prisotnosti spojin, imenovanih flavonoidi in klorofil. Te spojine absorbirajo svetlobo pri določenih valovnih dolžinah in jo ponovno oddajajo pri daljših valovnih dolžinah, kar povzroči fluorescenco. Natančen mehanizem za to fluorescenco se lahko razlikuje glede na specifične flavonoide in klorofil, ki so prisotni v čaju, pa tudi pH in druge dejavnike.
8. Kaj menite, kako je danes biti znanstvenica v Sloveniji?
Mirela: Mislim, da je v Sloveniji lepo biti znanstvenik. Kar zadeva spol, je to varno in dobro mesto za žensko v znanosti. Ampak, se mi tudi zdi, da je pomembno, da znanstvenike ki so šli na izobraževanje v tujino, pomagamo in motiviramo k vrnitvi, da bodo lahko s svojim novopridobljenim znanjem prispevali k razvoju znanosti v Sloveniji in razvoju Slovenije.
9. Naslednje leto boste zaključila MSCA projekt. Kakšni so vaši načrti za naprej?
Mirela: Rada bi oddala projekt ERC in nadaljevala raziskavo o kvantnih materialov. Rada bi odkrila nove superprevodnike in kvantne spinske tekočine. Upam tudi, da bom povečala svojo raziskovalno ekipo na IJS.
Iz okrogle mize ob Evropski noči raziskovalcev objavljamo kratko predstavitev prof. dr. Marine Lukšič Hacin, doc. dr. Klare Kožar Rosulnik in doc. dr. Marijance Ajše Vižintin iz ZRC SAZU o kroženju strokovnjakov, talentov in znanja v Sloveniji.
V predstavitvi boste lahko videli, da se v desetletnem obdobju povečuje mednarodna mobilnost doktoric in doktorjev v Sloveniji in da je število priseljenih z doktoratom znanosti večje od števila izseljenih z doktoratom znanosti.
Nadalje lahko preberete tudi dejavnike, ki zavirajo prihajanje oziroma vračanje strokovnjakov v Slovenijo ter predloge za okrepitev kroženja strokovnjakov, talentov in znanja v Sloveniji.
Vabimo vas , da se nam pridružite na pred-dogodku Evropske noči raziskovalk in raziskovalcev v okviru projekta NOČ IMA SVOJO MOČ 2023:
okrogla miza
»Kroženje strokovnjakov, talentov in znanja - osnovni postulat znanosti«,
bo potekala v Hiši eksperimentov,
v sredo, 27. septembra, s pričetkom ob 19. uri.
Razpravo bo vodila prof. dr. Marina Lukšič-Hacin, ZRC SAZU.
Na okrogli mizi bodo sodelovali:
Tema dogodka:
Danes se ponovno veliko govori o begu možganov kot pereči točki za države, iz katerih visoko usposobljeni odhajajo. Kako naj ta izziv naslovimo v znanosti, ki je pri tem v posebnem položaju, saj brez internacionalizacije vedenja in mobilnosti strokovnjakov, raziskovalk in raziskovalcev, spodrežemo osnovne temelje znanost kot takšne? Kako zagotoviti mednarodno dinamiko odhajanj, prihajanj in vračanj strokovnjakov, talentov na način, da se izognemo situaciji 'bega možganov'?"
Celoten PROGRAM dogodkov v okviru projekta NOČ IMA SVOJO MOČ - Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev najdete na www.nocmoc.eu.
Število mest je omejeno. Zagotovite si svojega na ima@nocmoc.eu
Vljudno vabljeni!
Evropska noč raziskovalcev in raziskovalk je evropski dogodek v okviru raziskovalnega programa Obzorja Evropa in ukrepov MSCA, ki predstavlja znanost in njen vpliv na naše vsakdanje življenje na zabaven in spodbuden način.
Dogodki Evropske noči raziskovalcev in raziskovalk približujejo znanost javnosti, prikazujejo odlične raziskovalne projekte, spodbujajo mlajše k radovednosti in raziskovanju ter prikazujejo najrazličnejše vplive znanosti na običajno življenje kot tudi na gospodarski, družbeni in tehnološki razvoj.
Poseben poudarek Evropske noči raziskovalcev in raziskovalk je na srečevanju raziskovalk in raziskovalcev z učenkami in učenci v osnovnih in srednjih šolah.
Tako kot vsi evropski raziskovalni projekti v okviru Obzorja Evropa in še posebej ukrepi MSCA spodbujajo enakovredno vključevanje moških in žensk v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, bodo tudi letošnji dogodki spodbujali uravnoteženo zastopanost obeh spolov in prikazovali spolno dimenzijo vsebin v znanosti. V prihodnjem letu bomo zato neposreden prevod naslova dogodka dopolnili, da se bo imenoval "Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev".
Letos bo dogodek potekal kar v 26 državah, in sicer v petek, 29. septembra 2023.
V Sloveniji bosta Evropsko noč raziskovalcev 2023 izvajala :
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani s projektom Humanistika, to si ti! - povezava do opisa in programa dogodkov ter krajša predstavitev .
Konzorcij partnerjev Ustanova Hiše eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije ter Botanični vrt Univerze v Ljubljani s projektom Noč ima svojo moč - povezava do opisa in programa dogodkov ter krajša predstavitev .
Oba projekta sta bila izbrana na razpisu MSCA in sta financirana iz Evropske komisije.
Vljudno vas vabimo in prosimo, da se vključite v dogajanje ob in v Evropski noči raziskovalk in raziskovalcev 2023 v Sloveniji!
Se kmalu vidimo!
Evropska komisija je najavila objavo 👉 razpisa MSCA and Citizens - Evropska noč raziskovalcev.
Vse o razpisu lahko preberete na 👉 spletni strani Evropske komisije.
Evropska komisija priporoča šest korakov za vašo uspešno pripravo predloga projekta, ki jo lahko preberete na 👉 spletni strani Evropske komisije.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo izvedlo spletno predstavitev razpisa MSCA and Citizens v petek, 30. junija 2023 ob 11.00 na spletni platformi Zoom.
Vsi zainteresirani za udeležbo se prijavite na predstavitev z elektronskim sporočilom na naslov: stojan.sorcan@gov.si
Vljudno vabljene in vabljeni!
Projekt "Evropska noč raziskovalcev - Noč ima svojo
moč" se letos odvija že šesto leto zaporedoma z namenom v družbi
dvigniti zavedanje o pomenu raziskovalnega dela in znanstvenega načina
razmišljanja, osveščanja o pomembnosti raziskovanja in inovacij, njun vpliv na
družbo in gospodarstvo ter karierne možnosti.
Z željo približati znanost in raziskovanje
najširši javnosti, predvsem pa mladim, so se v projektu Evropska
noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! povezali raziskovalci in raziskovalke
Filozofske fakultete, desetih drugih fakultet in dveh akademij Univerze v
Ljubljani ter drugih partnerskih organizacij.
Njihovi obiski na
šolah predstavljajo povabilo v svet znanosti in raziskovanja za mnoge otroke, najširši
javnosti pa je bil namenjen osrednji dogodek Evropske noči raziskovalcev, ki je
30. septembra z več kot 70 aktivnostmi potekal na 19 lokacijah v Ljubljani.
Aktivnosti Noči, raziskovalke in raziskovalce na
zanimiv in prijeten način predstavljajo tudi video intervjuji, novice in številne
druge vsebine projektne spletne strani.
Cilj projekta Evropska
noč raziskovalcev – Humanistika, to si
ti! 2022–2023, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani,
pa je mnogo več kot približati raziskave in raziskovalce javnosti. Poslanstvo
projekta je tudi promovirati odlične raziskovalne projekte v Evropi, povečati
zanimanje mladih za znanost in raziskovalno kariero ter predstaviti vpliv dela
raziskovalcev na vsakdanje življenje ljudi.
Projekt financira
Evropska unija v sklopu okvirnega programa Obzorje
Evropa 2021–2027, programa Marie Skłodowska-Curie, zato se želimo povezati
z MSCA alumni klubom Slovenije in v aktivnosti Noči vključiti aktivnosti MSCA alumni kluba Slovenije, ki jih povezujejo skupni cilji.
Priložnosti za
sodelovanje vidimo pri organizaciji dogodkov, snovanju vsebin spletne strani in
družabnih omrežij, snemanju video intervjujev in priložnostih za sproščen stik
otrok z raziskovalci ob obiskih raziskovalcev na šolah.
Za začetek želimo informacijo
o ustanovitvi MSCA alumni kluba Slovenije deliti med partnerji projekta in v novicami na spletni strani, nato
pa informacije o delovanju kluba vključili v katerega od video intervjujev z
znanstveniki ali dogodkov, ki jih pripravljamo. Med njimi bo zagotovo osrednja prireditev projekta Evropska
noč raziskovalcev – Humanistika, to si
ti! v prihodnjem letu, ki bo mnoge obiskovalce pritegnila 29. septembra
2023. Seveda smo z veseljem odprti tudi za druge možnosti povezovanja.
MSCA raziskovalke in raziskovalci ter osnovnošolske in srednješolske učiteljice in učitelji se lahko do 1. decembra prijavite na razpis Evropske komisije za predstavitev vaših raziskovalnih idej za skupno predstavitev na sejmu Science is Wonderful!, ki bo 16. in 17. marca 2023 v Bruslju.
Ne zamudite ugodne priložnosti za vašo predstavitev v Bruslju!
Vse podrobnosti in obrazci za prijavo so na 👉 uradni spletnistrani Evropske komisije Science is Wonderful!
👉 Program dogodkov Evropske noči raziskovalcev v Sloveniji
👉 Programa pridruženih dogodkov Evropske noči raziskovalcev na Nacionalnem inštitutu za biologijo in Univerzi na Primorskem
Evropska noč raziskovalcev je eden od najlepših ukrepov MSCA, ki vsako leto na zadnji petek v septembru, letos 30. septembra, zbližuje raziskave in raziskovalce z javnostjo, poudarja odlične raziskovalne in inovacijske dosežke v Evropi in širše, zlasti v okviru evropsko financiranih projektov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, med ljudmi krepi zavedanje o pomenu raziskav in inovacij ter razumevanje znanosti in izobraževanja. Poleg tega se aktivnosti Evropske noči raziskovalcev osredotočajo na vlogo raziskovalcev v družbi in gospodarstvu ter na njihove učinke na naše vsakdanje življenje. Eden od njenih zelo pomembnih ciljev je tudi povečevanje interesa med mladimi za raziskovanje in poklic raziskovalke in raziskovalca.
Evropska noč raziskovalcev spodbuja uravnoteženost spolov v znanosti, promovira enake možnosti za vključevanje v znanstveno raziskovanje, odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, podatkov in inovacij ter družbeno odgovorno in etično držo znanstvenega raziskovanja.
Letošnja Evropska noč raziskovalcev se bo dogajala v 25 državah, med njimi tudi v Sloveniji, in sicer z dvema projektoma, ki ga vodita konzorcij partnerjev Ustanove Hiše eksperimentov in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Poleg njihovih dogodkov bosta Univerza na Primorskem in Nacionalni inštitut za biologijo izvedla pridružene aktivnosti.
👉 Program: Humanstika, to si ti!
Vljudno vabljene in vabljeni!
Bliža se Evropska noč raziskovalcev, ki bo v petek, 30. septembra 2022.
Če bi kot raziskovalka ali raziskovalec želeli sodelovati na
Evropski noči raziskovalcev v Sloveniji, potem čim prej vzpostavite stik z
našima projektoma, ki se izvajata eden na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani, drugi pa v konzorciju partnerjev Ustanove Hiše eksperimentov in se vključite
v program in dogodke ter pred-dogodke Evropske noči raziskovalcev v Sloveniji.
Projekt: Noč ima svojo moč 2022
Kot pridruženi dogodek bo Evropska noč raziskovalcev tudi na Univerzi na Primorskem – Znanost za vse.
Evropska noč raziskovalcev je tradicionalni evropski dogodek, financiran iz Evropske komisije v okviru ukrepov MSCA, ki zbližuje znanstveno raziskovanje ter raziskovalke in raziskovalce s splošno javnostjo, zlasti z mladimi.
Evropsko noč raziskovalcev bosta letos in prihodnje leto v
Sloveniji organizirala dva projekta, ki sta v rokah Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani »Humanistika, to si ti!« in konzorcija Hiše eksperimentov
»Noč ima svojo moč!«. Osrednjemu dogodku, ki bo potekal 30. septembra po
številnih mestih v Sloveniji se bodo pridružili različni pred-dogodki, ki so se
že pričeli izvajati.
Projekt Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
»Humanistika, to si ti!« bo letos potekal pod sloganom Človek živali in žival
človeku ter raziskuje njun odnos ter soodvisnost. Pri tem združuje ustvarjalce
in teoretike članic Univerze v Ljubljani, zunanje partnerje ter v preseku
znanosti in umetnosti išče specifiko humanega v sodobni
informacijsko-tehnološki potrošniški dobi. V svoje raziskovanje vključuje vse
generacije in nagovarja tako akademsko kot neakademsko javnost. Projekt se je
začel v začetku junija v Kobilarni Lipica. Na tej povezavi lahko preberete opis dogodka, ki ga je odprl rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič.
Vabimo vas, da si ogledate video posnetek idejne
avtorice projekta prof. dr. Mateje Gaber iz Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.
Z željo približati raziskovalno dejavnost mladim, s tem pa tudi predstaviti poklic raziskovalk in raziskovalcev najširši javnosti, se v teh dneh začenja projekt Evropska noč raziskovalcev. Evropska noč raziskovalcev je projekt Evropske unije in poteka v okviru njenega programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje Evropa. Zadnji petek v mesecu septembru se bodo tako po vsej Evropi zvrstili številni dogodki na temo raziskovanja in inovacij.
Projekt Evropska noč raziskovalcev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s podnaslovom Humanistika, to si ti! vključuje še devet drugih fakultet in akademij ljubljanske univerze ter Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoški inštitut. Trajal bo dvajset mesecev in bo tokrat izveden že četrtič.
Glavnina dogajanja bo letos potekala v petek, 30. septembra, prihodnje leto pa v petek, 29. septembra. Pred tem bo serija pred-dogodkov ozaveščala zainteresirane javnosti o dejavnostih in ciljih projekta ter nudila številne raznovrstne, poučne in zabavne vsebine. Raziskovalke in raziskovalci bodo v okviru projekta obiskali tudi otroke v vrtcih in mladim v šolah predstavili možnost znanstvene kariere.
V času, ko se človeštvo sooča z obsežnimi družbenimi izzivi, epidemijo zanikanja znanosti in naraščajočim nezaupanjem do raziskovalnega dela, projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! poudarja pomen raziskav s področja humanistike za družbo in gospodarstvo ter v svoje aktivnosti aktivno vključuje številne deležnike. Projekt se vsakič osredotoča na izbrano tematiko, ki se kot rdeča nit vleče skozi celoten glavni dogodek in vse njegove aktivnosti.
Glavno temo Evropske noči raziskovalcev 2022-2023 – Humanistika, to si ti! izraža slogan Človek živali in žival človeku, saj z globalnimi izzivi dotaknejo tako ljudi kot tudi živali. Projektne dejavnosti se zato osredotočajo na odnos in soodvisnost človeškega ter živalskega sveta in raziskovanje tega odnosa v različnih kontekstih. Pri tem projekt združuje raziskovalke in raziskovalce, ustvarjalce in teoretike članic Univerze v Ljubljani, zunanje partnerje ter v preseku znanosti in umetnosti išče specifiko humanega v sodobni informacijsko-tehnološko-potrošniški dobi. V svoje raziskovanje vključuje vse generacije in nagovarja tako akademsko kot širšo javnost.
Z namenom splošni javnosti približati poklic raziskovalk in raziskovalcev bo projekt ponudil široko in pestro paleto dejavnosti, kot so delavnice, predstavitve, predavanja, okrogle mize, razstave, video eksperimenti, filmi, pogovori in razstave, ki bodo za obiskovalce brezplačne. Projektne aktivnosti bodo obenem nagovorile raziskovalce in raziskovalke same ter jim nudile podporo v obliki poučnih predstavitev in delavnic s področja raziskovalnega dela.
Celotno dogajanje Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti! bo mogoče v kratkem spremljati na spletni strani in družbenih omrežjih projekta.
Evropska noč raziskovalcev bo v petek, 30. septembra, povezala mlade in raziskovalce v večini evropskih državah. Prireditelji pričakujejo, da bodo dogodki in pred-dogodki – v živo in online – pritegnili več kot dva milijona obiskovalcev in gledalcev.
Projekt Univerze v Ljubljani »Humanistika, to si ti«, ki je bil odobren na lanskoletnem MSCA razpisu Evropske noči raziskovalcev, se v letih 2022-2023 ponovno osredotoča na povezovanje humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved in spodbujanje zaupanja v raziskovalno delo.
Tema projekta je vezana na odnos in preplet človeškega in živalskega sveta v različnih kontekstih ter na vlogo, ki jo pri tem igra znanost. Projekt, ki združuje deset članic Univerze v Ljubljani ter Pedagoški inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino kot pridružena partnerja, ponovno koordinira Filozofska fakulteta.
Kot vsako leto, se bo tudi letos Evropska noč raziskovalcev odvila zadnji petek v septembru, 30. septembra 2022.
