1. Kakšno je število in uspešnost
preteklih prijav iz Slovenije?
Na zadnjem razpisu MSCA SE 2022 so bile slovenske raziskovalne organizacije
vključene v 16 predlogov MSCA SE projektov. Po evalvacijskem postopku jih je 6
od njih bilo sprejetih v financiranje.
V zadnjih štirih letih so bilo slovenske raziskovalne organizacije vključene v 77 predlogov MSCA SE projektov. Od tega jih
je bilo 15 sprejetih v financiranje.
V financiranih projektih slovenske raziskovalne organizacije
nastopajo v vlogi partnerjev. Konzorcijskega projekta MSCA SE, ki bi ga
koordinirala naša raziskovalna organizacija v Sloveniji še nimamo.
Več podatkov o tem najdete na tej strani 👉 NCP MSCA bloga.
Stopnje uspeha se na teh razpisih zelo različno, a so v povprečju
večje od ostalih razpisov. V Obzorju 2020 je bila povprečna stopnja uspeha okoli
20%.
Spodaj prilagamo sliko prijav in financiranih iz zadnjega razpisa MSCA
SE 2022
2. Minimalno koliko
partnerjev je potrebnih za potencialno uspešno prijavo projekta?
Prijava predloga projekta za MSCA SE mora vključevati najmanj tri
partnerje iz treh različnih držav. Vsaj dva partnerja morata biti v različnih
državah, ki so članice EU ali državah, ki so pridružene programu Obzorje
Evropa.
V povprečju je sodelujočih partnerjev največ med 6 in 16,
financirani pa so tudi projekti z manj in več partnerji. Več o tem 👉 Funding & tenders
(europa.eu)
3. Kakšno je dobrodošlo
razmerje med partnerji iz akademske sfere in industrije?
Število partnerjev v akademskem in ne-akademskem sektorju ni
omejeno navzgor niti navzdol. Več o tem glejte 👉 Funding & tenders
(europa.eu)
Pri določanju obsega in razmerja med različnimi partnerji v
projektu morate vedno izhajati iz ciljev projekta, ki ga bodo izvajali vsi partnerji.
Medsektorsko sodelovanje je poleg interdisciplinarnega in mednarodnega
sodelovanja ključno za doseganje vaših ciljev. Partnerji morajo biti med seboj
komplementarni, kar se bo najbolje odrazilo pri pojasnjevanju prenosa znanja in
izkušenj med partnerji. Vsak partner mora imeti jasno določeno vlogo in nalogo
v konzorciju.
Kot veste so v projektu možne samo mednarodne izmenjave med
različnimi sektorji, se pravi med akademskim in ne-akademskim sektorjem. Samo
ena tretjina vseh izmenjav na projektu je možna znotraj istega sektorja, vendar
le v primeru, da so te izmenjave interdisciplinarne.
Izmenjave med različnimi organizacijami so prikazane na spodnji
sliki:
4. Koliko k uspešnosti
prijave vpliva raziskovalna uspešnost prijavitelja?
Raziskovalna uspešnost prijavitelja, se pravi partnerskega
konzorcija, se mora odraziti v vsebini prijave, ki mora zadostiti vsem
zastavljenim evalvacijskim kriterijem. Raziskovalno uspešnost na razpisih MSCA
izmenjave osebja ne smemo razumeti v klasičnem bibliografskem pomenu, kot jo v
Sloveniji kaže SICRIS, ampak je povezana s kakovostjo vsebinskega predloga, se
pravi argumentov, ki
utemeljujejo zlasti relevantnost projektnih ciljev in metodologije za
njihovo realizacijo, vključno s prenosom znanja med članicami in člani
partnerskega konzorcija, vplivom na individualne raziskovalne in inovacijske
kariere ter na dolgoročni gospodarski, družbeni in/ali tehnološki razvoj.
5. Kako pomembna je odličnost
raziskovalca pri ocenjevanju (v primerjavi z drugimi kriteriji) ter
kako se jo meri?
Individualna odličnost raziskovalk in raziskovalcev v klasičnem
bibliografskem smislu, kot ga poznamo na SICRIS-u, ni predmet ocenjevanja in
rangiranja posameznikov v predlogih projektov MSCA izmenjave osebja. Pomembno
je, da predlog projekta dokaže, da bodo izmenjave raziskovalk in raziskovalcev
pomembno vplivale na njihov nadaljnji karierni razvoj, na prenos znanja in
izkušenj med partnerskimi organizacijami v konzorciju in da so le-ti sposobni
realizirati cilje s predvideno metodologijo, ki bodo povzročile pomembne učinke
v znanstvenem in družbenem okolju.
Odličnost raziskovalnega projekta MSCA izmenjave osebja se meri z
ocenjevalnimi kriteriji, ki so zapisani v programu dela, in sicer:
1. Kakovost in
relevantnost projektnih raziskovalnih in inovacijskih ciljev (obseg njihove
ambicioznosti in preseganja obstoječega znanstvenega vedenja)
2. Primernost
predlagane metodologije (vključno z mednarodnim, interdisciplinarnim in
medsektorskim sodelovanjem, upoštevanjem spolne dimenzije in drugih vidikov
različnosti ter kakovosti principov odprte znanosti)
3. Kakovost
predlaganega sodelovanja med sodelujočimi organizacijami v kontekstu
realizacije raziskovalnih in inovacijskih ciljev.
V skladu z delovnim
programom MSCA predstavljajo zgoraj navedeni kriteriji 50 odstotkov celotne
ocene projektnega predloga.
6. Kako najti partnerja
iz industrije?
Pri iskanju novih partnerjev, tudi iz industrije, je treba najprej
poudariti, da je vzdržnost in dolgoročna stabilnost projektnega konzorcija
pomemben element kakovosti projektnega predloga, saj že obstoječa omrežja (oz.
različne oblike sodelovanja med partnerji v konzorciju) lahko svoje izkušnje in
dosedanje sodelovanje koristno prikažejo kot pomemben argument zanesljivosti
pri realizaciji novih ciljev v predlogu projekta. Vključenost in razširjanje
obstoječih znanstvenih in inovacijskih omrežij je pomemben in pozitiven element
projektne prijave, ki ga morate utemeljiti v kontekstu realizacije zastavljenih
ciljev. Komplementarnost projektnih partnerjev je pomembna lastnost dobrih
konzorcijev. Zanesljivega industrijskega partnerja boste najlažje našli v
okviru vaših preteklih raziskovalnih sodelovanj, če pa to ni mogoče, obstaja
vrsta institucij in spletnih platform, kjer lahko poiščete zainteresiranega
partnerja iz industrije.
7. Kako vpliva izkušnje
strokovnega delavca na izbor, npr. če je le kratek čas zaposlen na delovnem
mestu povezanem z raziskovalnim delom (to zniža možnost za uspeh)?
V proces izmenjave osebja je lahko vključen samo tisti strokovni
delavec, ki vsebinsko sodeluje pri realizaciji ciljev projekta. A kot sem zapisal
zgoraj, posamezniki niso predmet individualnega ocenjevanja. Pomembno je, da v
predlogu pokažete pomembnost izmenjave strokovnega, kot tudi drugega, osebja za
razvoj njihove profesionalne kariere, prenos znanja med institucijami in
realizacijo ciljev. Pri strokovnem delavcu je treba eksplicitno izpostaviti in
argumentirati zakaj je njegova izmenjava pomembna in kaj boste z njo pridobili,
tako on kot vsi ostali ter projekt kot celota.
Več o tem 👉 Funding & tenders
(europa.eu)
8. Kakšna je uspešnost
izmenjav (odobrene prijave) pri strokovnih delavcih?
Nimam podatka o vključenosti strokovnih delavcev v odobrene
projekte MSCA SE.
9. Od česa je odvisna dolžina
izmenjave? Ali je slednja faktor pri uspešnosti prijave oz. ali daljša
izmenjava pomeni več možnosti za uspešno prijavo?
Dolžina izmenjave je odvisna od ciljev, ki jo z njo želite doseči.
V predlogu morate ponuditi argumente oz. pojasniti zakaj potrebujete tako dolgo
oz. kratko izmenjavo. Iz dosedanjih recenzij je razvidno, da so samo enomesečne
izmenjave lahko predmet slabih ocen. Pri doktorskih študentih in podoktorskih
raziskovalcih recenzenti radi vidijo, da je njihova mobilnost dolga vsaj tri
mesece ali več, ker menijo, da ima samo tako dolga mobilnost pomemben učinek na
prihodnji karierni razvoj doktorskega ali podoktorskega raziskovalca.
10. Koliko časa je možna mobilnost?
Katere pogoje mora izpolnjevati oseba, ki gre na mobilnost?
Mobilnost je možna od najmanj enega meseca do največ enega leta,
lahko pa se opravi z različnimi manjšimi obdobji.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba so zapisani v 👉 Guide for
applicants MSCA SE, str. 7.
Osnovni pogoj je, da je oseba na instituciji, ki je vključena v
konzorcij, zaposlena vsaj en mesec pred odhodom in da se vrne nazaj na delovno
mesto in da mobilnost na drugi instituciji opravlja stoodstotno. To pomeni, da
se mora v času izmenjave v celoti posvetiti izvajanju projektnih ciljev. Na
izmenjavo lahko vključite tudi doktorske
študente, če ocenite, da so neposredno in tesno povezani s cilji
projekta. V tem primeru morajo biti doktorski študenti vpisani na doktorski
študijski program na vaši raziskovalni organizaciji ali pa formalno opravljati
doktorske raziskave na vaši organizaciji.
11. Ali lahko v sklopu
omenjene izmenjave osebja opravljamo raziskovalno delo, katero opravljamo na drugih,
že tekočih projektih?
V okviru izmenjave na drugi institucije se morate stoodstotno
posvetiti izvajanju projektnih ciljev.
Za popoldanski čas, ki je izven polne obremenitve, ne obstajajo
prepovedi, ki pa jih lahko opravljate v skladu z nacionalno zakonodajo, saj
boste v času vaše izmenjave še vedno zaposleni na vaši raziskovalni
organizaciji. To pomeni, da v času izmenjave ne morete opravljati tekočih
projektov v vašem rednem delovnem času, niti nacionalnih niti evropskih.
Vsekakor pa raziskovalnega dela, ki ga opravljate na drugih
projektih, ne morete prijaviti in izvajati v okviru MSCA SE projekta, ki bi
bilo to dvojno financiranje, ki je, kot veste, prepovedano. Lahko pa v okviru
MSCA SE nadgrajujete obstoječe raziskovalne in izobraževalne vsebine, ki niso
financirane iz drugih virov.
12. Koliko časa prej je
potrebno predvideti za pripravo prijave?
Izkušnje prijaviteljev so zelo različne. Čas priprave je odvisen od
veliko dejavnikov. Prepričan sem, da bomo o tem spregovorili na delavnici. Odgovor
na to vprašanje nam bodo na delavnici posredovali kolegi iz Ekonomske fakultete
Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta.
13. Struktura in vrsta upravičenih
stroškov na projektu!
Struktura in vrsta upravičenih stroškov na je definirana v delovnem
programu MSCA. Stroški so namenjeni posameznikom za njihove mobilnostne stroške
(mesečno 2.300 EUR) in instituciji za materialne in izobraževalne stroške
(mesečno 1.300 EUR) in za upravljanje projekta (mesečno 1.000 EUR). Več o tem
glejte povezavo na delovni program MSCA,
str.
14. Ali obstaja način da
bi lahko imeli partnerje iz Kanade?
Seveda, projekti MSCA izmenjave osebja omogočajo tudi izmenjavo s
tretjimi državami, ki niso na seznamu opredeljenje kot »low« ali »middle income
countries«. V tem primeru se izmenjava v Kanado lahko financira iz EU sredstev,
medtem ko si bo moralo osebje iz Kanade financirati izmenjavo v drugih državah iz
lastnih sredstev.
Za občutek prilagamo prikaz sodelovanja s tretjimi državami v Obzorju
2020.
15. Kateri so morebitni posebni
kriteriji, na katere so evalvatorji pozorni?
Recenzenti sledijo evalvacijskem obrazcu, ki je dosegljiv na
spletni strani Funding &
tenders (europa.eu)
16. Ali so ciljne
ustanove gostiteljice omejene na države članice EU?
Ne, pojasnjeno zgoraj pri drugem vprašanju.
17. Kako se izplačajo
secondment stroški za osebje?
V skladu z nacionalno zakonodajo in institucionalnimi postopki ter
praksami.
18. Ali v Sloveniji
obstaja kakšna točka oz. seznam obstoječih konzorcijev, kjer se lahko
posamezen zainteresiran inštitut pridruži?
Seznam obstoječih konzorcijev lahko pridobite pri nacionalni kontaktni
točki, podatki pa lahko poiščete tudi preko sistema CORDIS.
20. Katere so pogoste
napake, zaradi katerih so projekti zavrnjeni?
21. Prosim izpostavite
kje se največkrat pojavljalo pomanjkljivosti v prijavi.
22. Katere napake se
največkrat pojavljajo pri prijavi projekta MSCA? Kateremu delu prijave je
potrebno nameniti največ pozornosti?
Na tej povezavi lahko vidite grafičen prikaz vseh 👉pomanjkljivosti slovenskih partnerjev v konzorcijskih prijavah na razpis MSCA SE 2022.
Podrobnejši prikaz prednosti in slabosti slovenskih prijav na
zadnjem razpisu MSCA SE 2022 bomo prikazali na delavnici.
23.
Koliko dela je po sprejetem projektu s tekočo administracijo ter
kako obsežne so prijave/reporti po izmenjavah?
Po sprejetem projektu je
“standardno” veliko dela z administracijo (Grant Agreement Preparation,
konzorcijska pogodba, itn.). “Odstopanje” od standardnega poročanja v MSCA-SE
je kakšnih 10%, zaradi tega, ker se dodatno poroča mobility. Odvisno od števila
partnerjev se spreminja dolžina le B2 obrazca. Vsebinski B1 obrazec je dolg
maksimalno 30 strani.
