Iz Estonije smo dobili vabilo, da z njihovo Univerzo Tartu prijavite MSCA podoktorsko štipendijo 2026 iz različnih znanstvenih področij.
👉 Na tej povezavi na Univerzo Tartu najdete vse informacije!
Vljudno vabljene in vabljeni!
Iz Estonije smo dobili vabilo, da z njihovo Univerzo Tartu prijavite MSCA podoktorsko štipendijo 2026 iz različnih znanstvenih področij.
👉 Na tej povezavi na Univerzo Tartu najdete vse informacije!
Vljudno vabljene in vabljeni!
Evropska komisija je danes 👉 objavila rezultate razpisa MSCA in državljani oziroma Evropska noč raziskovalcev 2025.
V okviru tega razpisa je komisija izbrala 49 projektov v 40 državah v Evropi in izven nje. Projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedli Evropsko noč raziskovalcev, ki je tradicionalno zadnji petek v septembru in izvedli dejavnosti Raziskovalci v šolah, s čimer bodo raziskovalni poklic približali učencem, družinam, državljanom in skupnostim po Evropi in izven nje.
Iz Slovenije je bil na razpisu uspešen Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) z naslovom projekta "RhythmOfLife".
Nacionalnemu inštitutu za biologijo in prijaviteljicam projekta iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za odlično prijavo!
Dr. Maruša Pompe Novak iz NIB-a je njihov projekt predstavila takole:
"Na Noč raziskovalcev (to je zadnja petka v septembru 2026 in 2027) bo znanost v okviru projekta RhythmOfLife prek zanimivih formatov, kot so eksperimenti, strateške igre in znanstvene predstave, postala dostopna za raznoliko občinstvo, saj bodo raziskovalci splošni javnosti na številnih interaktivnih dogodkih širom Slovenije predstavili ritme v naravi in ritme v človeškem življenju. Pojave, ki so znani iz vsakdanjega življenja, sezonske spremembe, lunine cikle in biološke ritme bodo raziskovalci javnosti približali tako, da bodo razložili znanstvene principe, ki stojijo za temi ritmičnimi pojavi, in hkrati pojasnili, kako znanost vpliva na zdravje, okolje in družbo. Na dogodke bodo povabljeni vsi: od družin, otrok, osnovnošolcev in srednješolcev, učiteljev, študentov in odraslih, do skupin z omejenim dostopom do znanosti, kot so starejši, invalidi, otroci iz socialno ogroženih okolij in migranti. Preko celega leta bodo organizirani dogodki za učence v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Dogodki bodo potekali po vsej Sloveniji, ne le v večjih mestih, kar bo zagotovilo široko geografsko vključenost.
Projekt RhythmOfLife bo spodbujal znanstveno pismenost in družbeno odgovornost ter prispeval k večji ozaveščenosti javnosti o raziskavah in inovacijah, zlasti o raziskavah, ki jih financira EU, in njihovem konkretnem vplivu na vsakdanje življenje državljanov."
Že sedaj vljudno vabljene in vabljeni na slovensko Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev!
Evropska komisija je izdala marčni MSCA Newsletter, ki je vreden ogleda in branja!
👉 Povezava do marčne izdaje MSCA Newsletter
V Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Republike Slovenije je zapisano, da se bo Slovenija "do leta 2030 razvila v uspešno na znanju in inovacijah temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa."
Evropski inovacijski indeks meri različne vidike nacionalnih inovacijskih sistemov, vendar ne meri njihovega položaja v največjem evropskem raziskovalnem in inovacijskem programu Obzorje Evropa. Ker projekti v Obzorju Evropa nedvomno kažejo neko znanstveno-raziskovalno in inovacijsko sposobnost držav, nas zanima kakšna je povezanost med umeščenostjo projektov v Obzorju Evropa, predvsem projektov MSCA, in Evropskim inovacijskim indeksom. Zavedamo se, da neposredne povezave zagotovo ni, saj Evropski inovacijski indeks ne upošteva podatkov iz razpisov Obzorja Evropa, ker le-ti zagotovo ne odražajo različnih dimenzij kakovosti in učinkovitosti nacionalnih inovacijskih sistemov. A vendarle, zanima nas kaj nam povedo podatki o številu prijav in izbranih projektov ter obsegu financiranja MSCA glede na status države v Evropskem inovacijskem indeksu. Odgovorili bi si radi na zelo praktično vprašanje, če je odgovor sploh mogoč, kaj in koliko moramo v Sloveniji pri MSCA razpisih še narediti, da bomo postali primerljivi z državami, ki so vodilne inovatorke?
Zato bomo primerjali podatke o številu predlogov in pridobljenih MSCA projektov, stopnji uspeha na razpisih MSCA, kakor tudi po finančni vrednosti MSCA projektov med Slovenijo in skupinami držav članic EU v Evropskem inovacijskem indeksu.
Da bo primerjava sploh možna bomo podatke normirali glede na število raziskovalcev (v vrednosti polne delovne zaposlenosti ali FTE). Vir podatkov je bila baza Funding&Tender Portal za podatke o MSCA in Eurostat za podatke o raziskovalcih v februarju 2026. Zavedamo se grobosti in problematičnosti primerjav, a naš namen je zgolj splošen primerjalni prikaz aktivnosti, učinkovitosti in uspešnosti držav članic EU v okviru razpisov MSCA glede na umeščenost v Evropskem inovacijskem indeksu (v nadaljevanju EIS).
Slovenija je v programu Obzorje Evropa po številu poslanih in sprejetih MSCA projektov glede na raziskovalno kapaciteto držav, če jo merimo v število FTE raziskovalk in raziskovalcev, na 16-em mestu med državami članicami EU in na 21-em mestu po stopnji uspeha. V primerjavi z Obzorjem 2020 se nam je, tako kot vsem državam, povečala stopnja uspešnosti pri pridobivanju MSCA projektov iz 9 na 14 odstotkov. Toda v primerjavi s povprečno stopnjo uspeha MSCA projektov po vseh skupinah držav v EIS je slovenska stopnja uspeha pod povprečjem vseh skupin držav v EIS, vključno za skupino držav, ki so nastajajoče inovatorke, kot je razvidno iz spodnjega grafa.
Iz zgornjega grafa je razvidno, da je Slovenija po velikem številu prijavljenih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev zelo podobna državam zmernim inovatorkam, ki so po številu oddanih prijavljenih MSCA projektov med najaktivnejšimi državami in od katerega povprečja sicer rahlo zaostaja. Enaka ugotovitev velja tudi za povprečno število prejetih MSCA projektov glede na število FTE raziskovalcev, kjer je Slovenija skupaj z državami zmernimi inovatorkami med tistimi državami, ki so pridobile največ MSCA projektov.
Ti dve ugotovitvi umeščata Slovenijo v vzorec delovanja držav zmernih inovatork, ki se od držav, ki so močne in vodilne inovatorke, celo od držav, ki so nastajajoče inovatorke, razlikuje predvsem po nižji in zelo nizki stopnji uspeha. Veliko število MSCA projektov je v Sloveniji in državah zmernih inovatork posledica velika števila prijavljenih MSCA projektov, kar kaže na veliko voljnost in angažiranost teh držav po sodelovanju v MSCA projektih. Primerjava med podatki Obzorja 2020 in Obzorja Evropa kaže, da je način obnašanja skupin držav po EIS, kakor tudi Slovenije, v obeh okvirnih programih enak.
Iz zgoraj ugotovljenega vzorca delovanja Slovenije in držav zmernih inovatork pri MSCA razpisih lahko napovemo tudi enak vzorec pridobljenih finančnih sredstev za MSCA projekte. Kot je razvidno iz spodnjega grafa so države zmerne inovatorke in Slovenija med najučinkovitejšimi državami pri pridobivanju MSCA finančnih sredstev. Države inovacijske voditeljice so od Slovenije rahlo učinkovitejše le pri pridobivanju koordinacijskih sredstev za MSCA projekte.
Iz prikazanih ugotovitev lahko sklenemo, da mora Slovenija pri prijavah MSCA projektov izboljšati stopnjo uspeha, da se bo približala vzorcu delovanja držav, ki so inovacijske voditeljice in močne inovatorke.
Kaj to konkretno pomeni v kontekstu rezultatov zadnjega razpisa za MSCA podoktorske projekte?
Spodaj prikazujemo število poslanih prijav in prejetih MSCA projektov ter stopnjo uspeha po posameznih skupinah držav v EIS. Če bi se pri tem razpisu Slovenija obnašala kot država, ki je inovacijski voditelj, bi morali v Sloveniji pridobiti še šest – 6 dodatnih podoktorskih projektov. A to seveda ne pomeni, da bi samo s šestimi dodatnimi podoktorskimi projekti postali inovacijski voditelji.
A številka se kljub temu ne zdi nemogoča, ali ne?
📢 Najavljamo dva nacionalna MSCA dogodka v maju 2026, in sicer:
1. Spletna delavnica za pripravo MSCA podoktorskih projektov 2026,
6., 7. in 8. maj 2026
sreda, 6. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Excellence" kriterije?
četrtek, 7. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Impact" kriterije?
petek, 8. maj 2026 od 10.00 do 12.00 - Kako opisati "Implementation" kriterije?
2. Spletni nacionalni informativni dan za razpis MSCA mreže doktorskega študija,
28. maj 2026, od 10.00 do 12.00
Prijave na dogodka bomo odprli mesec dni pred dogodkoma!
Evropska komisija je objavila publikacijo o rezultatih analize ne-akademskih namestitev po zaključku MSCA podoktorskih štipendij.
Publikacija je dosegljiva na tem uradnem 👉 spletnem mestu.
Vljudno vabljene in vabljeni k branju!
Naš edini koordinacijski projekt MSCA mreže doktorskega študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani - ViroiDoc se je pridružil 🎉 praznovanju 30. obletnice programa MSCA s prispevki 🎓doktorskih študentk in študentov na njihovi 👉 spletni strani.
Vsak mesec bomo lahko 🧾prebrali njihove nove osebne izkušnje in vtise o mobilnosti, raziskovanju in izobraževanju.
"Naši doktorski kandidati so se preselili v novo državo, da bi se pridružili ViroiDoc– to je izkušnja, ki daleč presega raziskovanje. Življenje v tujini spreminja rutino, identiteto in perspektivo. V tej seriji blogov raziskujemo človeško stran mobilnosti: odkritja, izzive in majhne osebne revolucije, ki spremljajo začetek življenja na novem kraju."
👩🎓Prvi blog je prispevala Judith
López Ponce.
Lepo vabljene in vabljeni k branju!
Na zadnjem razpisu MSCA PF je sedem slovenskih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev pridobilo dvoletne projekte, in sicer.
✅ dva v Avstriji,
✅ eden v Belgiji,
✅ dva v Nemčiji,
✅ eden v Španiji in
✅ eden v Sloveniji.
Iskrene čestitke!
23 slovenskih podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev je bilo na tem razpisu uvrščenih na glavni seznam brez financiranja.
Vsi zgoraj navedeni so upravičeni do prijave na komplementarno shemo ARIS, ki je bila s pilotnim javnim pozivom objavljena prejšnji teden.
📢Obveščamo vas, da je ARIS 👉 objavil Pilotni javni poziv za (so)financiranje projektov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev.
Pilotni javni poziv je namenjen tistim podoktorskim raziskovalkam in raziskovalcem, ki so se prijavili na razpise MSCA PF v letih (2022, 2023, 2024 in 2025) in so bili:
- uvrščeni na glavni seznam financiranja (sklop B) ali
- uvrščeni na glavni seznam brez financiranja (sklop A).
Ker so finančna sredstva za izvedbo javnega poziva omejena, predlagamo, da se zainteresirani čim prej prijavite.
📢Z veseljem vas obveščamo, da je 12. februarja 2026 začel veljati sporazum o pridružitvi Egipta k programu Obzorje Evropa.
Egipt je postal pridružena država v programu Obzorje Evropa, vključno z ukrepi Marie Skłodowska-Curie (MSCA). Organizacije s sedežem v Egiptu se lahko prijavijo na vse razpise MSCA 2026 ter na vse prihodnje razpise v okviru programa Obzorje Evropa 2021–2027.
Raziskovalke in raziskovalci iz Egipta lahko tako sodelujejo v programu, ki je odprt za vrhunske raziskovalce iz vsega sveta.
Evropska komisija je o tem na spletni strani MSCA objavila članek.
📢Obveščamo vas, da je Evropska služba za pomoč na področju intelektualne lastnine izdala publikacijo, ki se nanaša posebej na MSCA:
Upravljanje intelektualne lastnine v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie v programu Obzorje Evropa – Urad EU za publikacije
Publikacija je dosegljiva na tem spletnem mestu!
Publikacija obravnava različne dimenzije intelektualne lastnine v stopnjah prijave in izvedbe MSCA projektov.
Priporočamo v branje!
Evropsko združenje NCP-jev za MSCA - RADIANCE je na svoji 👉 spletni strani objavilo dva nova 📚 dokumenta, ki ju priporočamo prijaviteljem na letošnji razpis MSCA Staff Exchanges 2026, in sicer:
Upamo, da vam bosta dokumenta prišla prav pri pripravi vašega letošnjega MSCA SE projekta!
Želimo vam prijetno pripravo projekta!
Univerza v Mariboru v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev vas vabi:
🗣️ Prihaja mini serija dogodkov v okviru cikla 𝐏𝐨𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐢 𝐨𝐨𝐨𝐙𝐧𝐚𝐧𝐨𝐬𝐭! – 𝐑𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐜𝐢 𝐦𝐞𝐝 𝐧𝐚𝐦𝐢. 😃 Med 2. in 13. marcem se bodo zvrstili 4 spletni dogodki, na katerih bodo gostili raziskovalce iz Univerze v Mariboru:
📌 Doc. dr. Tina Tomažič
📌 Doc. dr. Leona Cilar Budler
📌 Dr. Izidor Mlakar
📌 Doc. dr. Nejc Plohl
ℹ️ Pogovori bodo potekali preko spletne aplikacije MS Teams. Na vsak dogodek se je potrebno prijaviti preko spletne strani UM.SI (link in bio) ✍️ ali https://tinyurl.com/pogovorioooznanost
Na pogovorih bodo skozi različne poglede - od prikritega oglaševanja in medijske etike do umetne inteligence ter psihologije globokih ponaredkov - osvetlili vprašanja resnice, zaupanja, vpliva in odgovornosti v sodobnem medijskem in digitalnem okolju. 📱
Vabljeni vsi, ki vas zanima vpliv digitalnih tehnologij na družbo. 🧐
Serija Pogovorov oooZnanost! – Raziskovalci med 🔍 nami poteka med aprilom 2025 in aprilom 2026. S pogovori spodbujamo odprto znanstveno komunikacijo, izboljšujemo znanstveno pismenost družbe in krepimo zanimanje za raziskovanje in poklic raziskovalca.
Danes mineva četrta obletnica od začetka brutalne ruske agresije proti Ukrajini.
V spomin na ta dogodek je Evropska komisija pripravila pogovor s tremi štipendisti MSCA4Ukraine, ki pomagajo varovati ukrajinski sistem raziskav in inovacij ter svobodo znanstvenih raziskav; od proučevanja dolgoročnih učinkov vojnega stresa na zdravje, razvoja tehnologij za varnost okolja do krepitve pravnih okvirov in sodelovanja v okviru evropske integracije.
Predstavljene raziskovalke in raziskovalci delujejo na različnih področjih, da bi prispevali znanje in rešitve, pomembne za sedanjost in prihodnost Ukrajine.
Vse bivše, sedanje in nove 👩🔬raziskovalke in raziskovalce ter 👨🎓mentorice in mentorje, vključno z zaposlenimi projektnimi sodelavkami in sodelavci na MSCA projektih vljudno vabimo, da postanete članice in člani Marie Curie Alumni Association - MCAA, ki združuje že več kot 24.000 članic in članov iz vsega sveta.
Članstvo v MCAA je odprto za raziskovalce na različnih stopnjah kariere (začetniki, izkušeni raziskovalci in posamezni štipendisti), mentorje projektov, koordinatorje projektov in zaposlene, ki so bili ali so trenutno vključeni v projekte, financirane v okviru različnih ukrepov Marie Skłodowska-Curie (MSCA) Evropske komisije ali prejšnjih programov za spodbujanje mednarodne mobilnosti raziskovalcev.
Da postanete član MCAA, morate posredovati podatke o sebi, podrobnosti o svojem projektu MSCA in svoji vlogi v projektu. Te podatke preverijo, preden odobrijo članstvo.
👉 V MCAA se lahko včlanite na spletni strani MCAA!
Evropsko združenje NCP-jev za MSCA - RADIANCE organizira💻 spletno predstavitev potencialnim podoktorskim 👩🎓kandidatkam in 🧑🎓kandidatom v t.i. Widening državah,
ki bo 📆 27. aprila 2026, od 9.30 do 11.00.
Na dogodku bodo predstavili 📋nacionalne programe 🏅Pečatov odličnosti in druge značilnosti nacionalnih raziskovalnih sistemov 🌍 Malte, Poljske, Estonije, Litve in Bolgarije.
Prilagamo 👉 časovnico dogodka in 👉 povezavo do registracije.
Vsi prijavljeni boste pred začetkom dogodka 📧prejeli spletno povezavo.
Vljudno vabljene in vabljeni!
Evropska komisija je včeraj objavila informacijo o podeljenih Pečatih odličnosti na razpisu MSCA PF 2025.
Evropska komisija je podelila Pečat odličnosti 9.847 prijaviteljicam in prijaviteljem na razpis MSCA PF 2025, ki so dosegli 85 in več odstotkov evalvacijskih točk, a niso bili sprejeti v financiranje zaradi premajhnih finančnih sredstev.
Slovenske raziskovalne organizacije so prejele 49 Pečatov odličnosti.
V okviru prihajajočega razpisa MSCA PF 2026 smo iz Francije prejeli naslednje vabilo:
We are the support cell for MSCA Postdoctoral
Fellowships at the National Institute for Research in Digital Science and
Technology (Inria, France). For us the MSCA-PF call is an opportunity to get
very good postdocs from abroad, and our dedicated training sessions for
candidates ensure us a very good success rate (25% in 2025 vs a nominal 9.5%
average).
In a push to get good candidates from abroad we would like to announce the
start of our annual campaign of hosting offers, with more than 85 offers for
2026.
To further explain the opportunities we provide in terms of hosting offers but
also in terms of training for the candidates, we propose on 31 March (13:00
CET) a webinar, followed on 21 April, 19 May and late June by more dedicated
training sessions for candidates wishing to submit a PF project with Inria as
host institution.
Full list of hosting offers, as well as registration for both the webinar and
training sessions is available here: https://www.inria.fr/en/marie-sklodowska-curie-actions-postdoctoral-fellowships-2026-inria-hosting-offers-training
We also have a
poster/flyer that you may use at your convenience: https://filesender.renater.fr/?s=download&token=7c612656-1bdb-4375-80d0-c02f0cc0b390
We would be grateful if you could transmit that information to your respective
networks and audiences.
Thank you in advance for your support,
Best regards,
Matthieu Py & Paolo Simonelli,
Inria MSCA PF support cell
Ukrepi MSCA letos 🎉 praznujejo tri desetletja podpore raziskovalkam in raziskovalcem, spodbujanja znanstvene odličnosti in krepitve sodelovanja po vsej Evropi in izven nje.
Na posebni spletni strani Evropske komisije si lahko ob 30-letnici ukrepov MSCA ogledate in tudi uporabite različna vizualna sredstva za promocijo MSCA.
📢 Veseli bomo, če boste na vaših dogodkih in predstavitvah smiselno poudarili tudi 30-letnico ukrepov MSCA.
Ukrepi MSCA so v zadnjih treh desetletjih podprli 👩🏻🎓👨🏻🎓 več kot 150.000 raziskovalk in raziskovalcev, s čimer so spodbudili odličnost in konkurenčnost evropskih raziskav.
Vljudno vabljeni in vabljeni!
📢 9. aprila 2026 bo odprt razpis za MSCA podoktorske štipendije 2026.
Razpis bo odprt do ⏰ 9. septembra 2026.
Ob objavi razpisa MSCA PF 2026 bomo
9. aprila 2026 med 13.00 in 15.00
izvedli spletno nacionalno predstavitev razpisa, kjer bomo predstavili:
⏰Razpis MSCA Staff Exchanges (SE)/izmenjave osebja 2026 bo odprt do 16. aprila 2026.
Naslednji razpis bo objavljen 15. decembra 2026 in se bo zaprl 15. aprila 2027.
Kako se pripraviti na razpis, lahko preberete na tej 👉 uradni povezavi Evropske komisije:
Evropsko združenje NCP-jev za MSCA - RADIANCE je na svoji 👉 spletni strani objavilo dva nova 📚 dokumenta, ki ju priporočamo prijaviteljem na letošnji razpis MSCA COFUND 2026, in sicer:
👉 Povezava do dokumenta How to submit your MSCA - COFUND - 2026 project proposal?
Če ne veste, kako bi pričeli s pisanjem projekta vam svetujemo naslednjih šest korakov (povezava na uradno spletno stran Evropske komisije MSCA COFUND).
Razpis MSCA COFUND 2027 bo objavljen 8. decembra 2026 in se bo zaključil 6. aprila 2027.
Evropsko združenje NCP-jev za MSCA - RADIANCE je objavilo tri povzetke evropskih politik o
Policy Brief: The European Research Area Policy Agenda 2025-2027 je pomemben za razumevanje prioritete Evropskega raziskovalnega prostora in njihovega razmerja do MSCA.
Policy Brief: Missions in HE vam bo izboljšal razumevanje različnih instrumentov in političnih ciljev Evropske unije in njihovih povezav do MSCA.
Policy Brief: The Green Transition je pomemben za razumevanje poudarkov zelenega prehoda pri pisanju MSCA predlogov projektov.
👉 Dokument se nahaja na tej povezavi.
Sicer pa lahko 👉na tej povezavi dostopate tudi do drugih povzetkov evropskih politik, ki so relevantne za pisanje MSCA projektnih prijav, in sicer za področja:
Evropska komisija je danes sporočila rezultate razpisa MSCA Podoktorske štipendije 2025.
Predstavitev rezultatov razpisa MSCA Podoktorske štipendije 2025 lahko preberete na spletni strani Evropske komisije.
Kot MSCA podoktorske štipendije so bili v financiranje sprejeti projekti na treh organizacijah:
- Univerza v Ljubljani pet projektov; trije na področju družboslovja in humanistike, en projekt iz fizike in en projekt iz področja okolja
- Kemijski inštitut, en projekt iz področja tehnike in
- Zavod za gradbeništvo Slovenije, en projekt iz področja okolja.
Kot ERA štipendije so bile v financiranje sprejeti projekti na treh organizacijah:
- Univerza v Ljubljani dva projekta, en iz področja tehnike in en iz področja okolja
- Institut "Jožef Stefan"; en projekt iz področja kemije in
- Nacionalni inštitut za biologijo; en projekt iz področja znanosti o življenju.
Raziskovalkam in raziskovalcem iz tujine, ki so prejeli ugledne evropske podoktorske štipendije, ter našim mentoricam in mentorjem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno raziskovalno delo!
Podatkov o uspehih vseh slovenskih podoktorskih raziskovalk in
raziskovalcev z gostujočimi organizacijami izven Slovenije še nimamo. Trenutno
vemo, da sta dve raziskovalki in en raziskovalec prejeli MSCA podoktorsko
štipendijo iz področja družboslovja in humanistike v Italiji, Španiji in
Nemčiji. Tudi njim iskreno čestitamo in se veselimo njihovih raziskovalnih
uspehov!
V nadaljevanju vam predstavljamo kratek prikaz najpogostejših pomanjkljivosti slovenskih partnerje v predlogih projektov na razpisu MSCA Izmenjave osebja - SE 2025.
Na razpisu MSCA SE 2025 so bile slovenske organizacije 30 krat vključene v 24 predlogov raziskovalnih projektov s koordinatorji iz drugih držav. Kot je razvidno tukaj so slovenske organizacije vključene v šest projektov, ki bodo financirani s strani Evropske komisije, trije projekti so na rezervnem seznamu, dvanajst projektov je bilo uvrščenih v kategorijo "Bellow available budget", trije projekti s slovenskimi partnerji pa so pristali v kategoriji "Bellow threshold".
Spodaj vam predstavljamo število evalvacijskih pomanjkljivosti za vsak evalvacijski kriterij posebej ter navajamo v poljudnem vrstnem redu tudi tipične evalvacijske komentarje za njihove pomanjkljivosti, in sicer za najpogosteje ponavljajoče se napake.
Prvih pet najpogostejših pomanjkljivosti pri opisovanju
kriterija odličnosti:
1.
Metodološki izzivi:
-
Metodološki izzivi nimajo razloženih rešitev.
-
Metodološki izzivi niso (pravilno) identificirani.
-
Metodološki izzivi pri specifičnih nalogah (npr.
vzorčenje) so premalo izpostavljeni.
-
Niso opisane specifične strategije za reševanje navedenih
metodoloških izzivov.
-
Metodološki izzivi in njihove rešitve niso v
celoti skrbno preučeni.
-
Metodološki izzivi niso dobro pojasnjeni.
2.
SMART cilji :
-
Ključni KPI za posamezne cilje niso natančno
določeni in ne omogočajo spremljanje uresničevanja ciljev projekta.
-
Pričakovani KPI so premalo natančni.
-
Merljivost in verifikacija ciljev niso jasno
izpostavljeni.
-
Cilji niso kvantificirani in ne omogočajo
verifikacije rezultatov.
-
Validacija rezultatov ni dobro naslovljena.
-
Niso razloženi kriteriji in kazalniki za merjenje
uresničevanja ciljev.
-
Uresničljivost, merjenje in verifikacija ciljev ni
popolnoma artikulirana.
-
Način preverjanja uresničevanja ciljev je preveč
splošen.
-
Metrika uresničevanja ciljev je premalo ambiciozna
glede na stopnjo razvoja znanosti.
3.
Metodologija
-
Metodologija je preveč splošna in premalo povezana
s cilji.
-
Metodologija ni dovolj natančna.
-
Nekateri metodološki elementi so nekonsistentni.
-
Niso opisane podrobnosti eksperimentalnih metod.
-
Metodologija je opisana splošno.
-
Posamezni metodološki elementi niso povsem
razviti.
-
Metodološki opis ne nudi dovolj podrobnosti o tem,
kako bi projekt lahko uresničil zastavljene cilje.
-
Viri podatkov so premalo natančno opisani.
4.
Spolna dimenzija in drugi vidiki raznolikosti
- Raziskovalna
tema nima razloženih specifičnih spolnih dimenzij.
-
Premalo opisanih podrobnosti o tem, kako bodo
različni elementi raznolikosti vplivali na razvoj modelov.
-
Kljub klinični naravi projekta ni opisana in
analizirana vsebina spolne dimenzije raziskovanja.
-
Ni zadovoljivo opisano, kako bo spolna dimenzija oblikovala
raziskovalna vprašanja, analitični okvir, izbor primerov in interpretacijo
empiričnih evidenc.
-
Zapisana spolna dimenzija ni relevantna za predlagano
vsebino raziskovanja.
5.
Potencialni teoretični razvoj znanosti
-
Ni opisan.
-
Ni jasno opisan vpliv na teoretični razvoj
znanosti.
-
Ni izpostavljen inovativni potencial, ki bo
vplival na razvoj znanosti.
-
Zapis teoretičnih ciljev je šibek.
Prvih pet najpogostejših pomanjkljivosti
pri opisovanju kriterija vpliva:
1.
Gospodarski vpliv
-
Predlog projekta premalo poudarja potencialni
gospodarski vpliv na končne uporabnike rezultatov raziskovanja.
-
Premalo so izpostavljene ovire pri potencialni
komercializaciji rezultatov.
-
Pričakovano gospodarski vplivi niso prepričljivo
opisani, ker niso razvidni konkretni načini uporabe v industriji in pri
komercializaciji.
-
Način/metoda komuniciranja rezultatov raziskovanja
s podjetji ni eksplicitno orisan.
-
Doseganje gospodarskih ciljev ni dobro utemeljeno.
-
Ni jasno kakšen vpliv bo imel projekt po zaključku
na gospodarski in/ali tehnološki razvoj.
-
Navedeni niso jasni načrti in poti za doseganje
potencialno močnega vpliva na gospodarski in/ali tehnološki razvoj.
-
Navedeni niso dolgoročni gospodarski učinki.
2.
Dolgoročni vpliv na sodelovanje med partnerji
v konzorciju
-
Nezadovoljivo so pojasnjeni konkretni mehanizmi za
ohranjanje aktivnega sodelovanja po končanem obdobju financiranja projekta.
-
Naslovljeni niso načrti, strategije in aktivnosti,
ki bi lahko ohranili ali okrepili nadaljnje raziskovalno sodelovanje med projektnimi
partnerji.
-
Ni opisano, kako bo konzorcij dosege trajno
sodelovanje med partnerji.
-
Niso navedeni post-projektni mehanizmi za
zagotavljanje nadaljnjega sodelovanja.
3.
IPR
-
Premalo podroben opis IPR glede na pričakovane
inovacije.
-
IPR je nezadovoljivo opisan.
4.
Družbeni vpliv
-
Družbeni vpliv je opisan preveč splošno.
-
Evidenca ciljnih družbenih skupin, ki bi lahko uporabile
rezultate raziskovanja je premalo premišljena.
-
Družbeni vpliv je minimalen in ga verjetno ne bo
več po zaključku projekta.
-
Predlog predvideva velik družbeni vpliv, čeprav širši
družbeni učinki niso prepričljivo naslovljeni.
5.
Eksploatacija rezultatov
-
Opis je preveč splošen.
-
Potencialna industrijska uporaba raziskovalnih
rezultatov ni adekvatno vključena v obravnavo.
Prve štiri najpogostejše pomanjkljivosti pri opisovanju
kriterija implementacije:
1.
Delovni načrt
-
Interakcije znanstvenih aktivnosti med delovnimi
paketi niso dovolj razvite.
-
Vloga in prispevek posameznih partnerjev pri
izvajanju nalog ni vedno povsem jasna.
-
Profil osebja za izvajanje posameznih nalog ni
specifično opisan.
-
Preveliko število obveznih »končnih izročkov« in
prevelika centralizacija projekta lahko ovira izvedbo projekta.
-
Niso razvidne podrobnosti posameznih individualnih
nalog.
-
Vsebina delovnih paketov ni povsem usklajena s
končnimi izročki in nalogami.
-
Delovni program je preveč splošen in ne odraža
vsebine predloga projekta.
-
Partnerske organizacije niso vedno konsistentno identificirane
oz. poimenovane.
2.
Ocena tveganj in načrt za njihovo
odpravljanje
-
Nekatera ključna tveganja niso dovolj dobro
naslovljena in brez kvantitativne ocene njihove verjetnost in vpliva na izvedbo
projekta.
-
Preveč splošen opis.
-
Nekatera področja tveganj niso dovolj izpostavljena:
znanstveno, upravljavsko, administrativno, prenos znanja, stažiranje ipd.
3.
Časovna dimenzija
-
Nezadovoljiv, presplošen in/ali neargumentiran opis
trajanja posameznih aktivnosti.
-
Ocena trajanja posameznih aktivnosti je prekratka
za izvedbo posameznih aktivnosti.
-
Časovni okvir predvidenih aktivnosti ni vedno določen
in utemeljen.
4.
Komplementarnost partnerskih organizacij
-
Razvidne niso povezave med partnerskimi
organizacijami, kakor tudi ne njihove specifične naloge.
-
Izpostavljene niso specifične ekspertize, kapacitete
in vsebine sodelujočih partnerjev.
-
Ujemanje med nalogami in profili partnerskih
organizacij ni dovolj razločno.
-
Naloge partnerskih organizacij niso dobro povezane
z njihovimi ekspertizami.
-
Upravljavske sposobnosti partnerskih organizacij
niso jasno razvidne.
-
Opis infrastrukture ne nudi ocene
komplementarnosti partnerskih organizacij.