Najnovejše informacije za javnost, NCP MSCA v Obzorju Evropa: januar 2026

Gospodarska zbornica Slovenije in Mreža nacionalnih kontaktnih točk Obzorja Evropa (v nadaljevanju: NKT) vabita predstavnike podjetij in raziskovalnih organizacij, ki načrtujete prijave na razpise Obzorja Evropa v 2026 in 2027, na poseben dogodek, namenjen individualnim srečanjem s slovenskimi NKT.

Gospodarska zbornica Slovenije, Dvorane A, B in C

21. januar 2026

od 9.00 do 14.00

Dogodek bo potekal v obliki 15-minutnih individualnih posvetov z NKT, ki pokrivajo ključna tematska področja programa Obzorje Evropa. Namen srečanj je zagotoviti ciljno usmerjene, praktične in strokovne povratne informacije, ki vam bodo v pomoč pri razmisleku o ustreznih razpisih ter pri pripravi vaših projektnih prijav.

👉 Več o programu in prijavi na srečanje na spletni strani GZS!

Veselimo se srečanja in pogovorov z vami!

Poročilo iz udeležbe na sestanku konzorcijskega odbora MSCA Staff Exchanges (SE) projekta DSYREKI, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetko, 6. januarja 2026 v Budimpešti na Univerzi za naravoslovje in ekonomijo

Na povabilo koordinatorice prvega in edinega slovenskega MSCA SE projekta v Sloveniji (DSYREKI – povezava na CORDIS in spletno stran projekta), doc. dr. Brigite Ferčec, sem se udeležil sestanka njihovega konzorcijskega projekta v Budimpešti na Univerzi za naravoslovje in ekonomijo z naslovom DSYREKI – Mid-Term Meeting. Sestanka so se udeležili predstavniki izvajalskih organizacij in pridruženih partnerjev, vodje treh delovnih paketov ter odgovorni uradnik iz Evropske raziskovalne agencije. Sestanek je bil namenjen obravnavi vmesnega poročila, pregledu opravljenih in načrtovanih dejavnosti, zlasti t.i. sekondmentov oziroma kratkoročnih obiskov, ki predstavljajo eno od glavnih oblik aktivnosti projekta.

Moja udeležba na sestanku je bila namenjena predstavitvi dveh potencialnih MSCA razpisov v letih 2026 in 2027, ki bi lahko omogočili širitev aktivnosti in vsebin obstoječega projekta, in sicer s podoktorskimi štipendijami, kjer bi raziskovalke in raziskovalci lahko nastopali v vlogi mentoric in mentorjev ter z mrežami doktorskega študija, ki bi lahko po zaključku tega projekta predstavljal možno nadaljevanje raziskovanja in izobraževanja z doktorskimi študentkami in študenti.

Enodnevni sestanek v Budimpešti se je potem nadaljeval z že tretjo delavnico na Univerzi v Szegedu, ki je bila namenjena predstavitvi in obravnavi znanstvenih tem in vprašanj.

Kot nacionalni kontaktni točki za MSCA mi je bil sestanek zanimiv in pomemben iz številnih razlogov, ki jih bom v nadaljevanju na kratko opisal. Njihov vrstni red ne odraža njihove pomembnosti ampak zgolj moj zaznavni občutek.

1. Najprej izpostavljam aplikativno in interdisciplinarno naravo izjemno teoretskih matematičnih raziskav za uporabo v medicini. Na sestanku je bil ta vidik zelo izpostavljen in viden v veliki potrebi po uporabi matematičnih izračunov za grafično oblikovanje modelov v biomedicini, zlasti na primer pri zdravljenju raka in modeliranju rasti tumorjev.

2. Zastopanost predstavnikov različnih držav (Madžarska, Avstrija, Italija, Nemčija, Romunija, Hrvaška, Turčija, Brazilija, Združene države Amerike, Kitajska in Slovenija) daje projektu pridih globalnosti in univerzalnosti.

3. Vključevanje mlajših raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere in sodelovanje s tistimi z že uveljavljeno raziskovalno kariero je samoumevno in zelo spodbujano. Hrvaška raziskovalna agencija je na primer dodelila in pričela financirati njihovi univerzi dodatnega doktorskega študenta, zaradi sodelovanja na tem projektu.

4. Veliko uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev je zainteresiranih, da na izmenjavo pošljejo svoje mlajše raziskovalke in raziskovalce s katerimi delajo v raziskovalni skupini.

5. Vse vključene raziskovalke in raziskovalci so močno vpeti v študijske programe na svojih inštitucijah in zelo težko najdejo čas za daljše študijsko potovanje v druge države, kar je glavni namen tega MSCA SE projekta. Zato večina časa za izvajanje projekta namenijo v času počitnic, ko ni toliko študijskih obveznosti.

6. Kljub temu, da je sekondment oz. krajši obisk na drugi raziskovalni instituciji (od enega meseca do enega leta) koncipiran kot individualni obisk, jih večina izvede skupaj z drugimi kolegi in kolegicami iz drugih držav. To kaže med drugimi tudi na to, da znanost postaja vedno bolj kolektivna aktivnost, tudi na področju matematike, kjer si predstavljamo zelo individualno delo.

7. Raziskovalke in raziskovalci so zelo naklonjeni raziskovalnim predstavitvam njihovih rezultatov in razprav s kolegicami in kolegi, ki jih izvajajo v okviru projektnih delavnic.

8. Za uspeh takšnega projekta je pomembno, da se raziskovalke in raziskovalci med seboj dobro poznajo, si zaupajo in se cenijo. Zdi se mi izjemno pomembno, da na takšne dogodke vedno pridejo vsi ključni akterji, tudi iz oddaljenih držav kot so ZDA in Kitajska. Projekt na takšen način gradi tudi vedno večjo identiteto in zagotovo tudi pomembnost na širšem raziskovalnem področju.

9. Upravljanje s takšnim projektom je izredno odgovorno in zahtevno delo. Ne samo zaradi gospodarjenja s finančnimi sredstvi ampak tudi zaradi načrtovanja dogodkov in sekondmentov, kar terja izjemno administrativno in komunikacijsko sposobnost koordinatorske organizacije. Koordinator projekta je v tem smislu ne samo koordinator vsebine raziskovalne dejavnosti ampak tudi upravljalski kooridinator, ki mora tako rekoč dnevno komunicirati z vsemi partnerji (deset izvajalskih organizacij in pet pridruženih partnerjev) in Evropsko raziskovalno agencijo ter kot odličen gospodar skrbeti za izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti in uresničevanje projektnih ciljev in nalog.

10. Sodelovanje s projektnim uradnikom na Evropski raziskovalni agenciji je izredno profesionalno, korektno, razumevajoče, odprto, spodbudno in komunikativno prijazno. Mislim, da je to eden od zelo pomembnih dejavnikov za dobro izvajanje in spremljanje doseženih projektnih rezultatov.

11. Mislim, da moramo biti v Sloveniji zelo ponosni na izvajanje koordinatorskega MSCA SE projekta DSYREKI v okviru Univerze v Mariboru. Kot NCP za MSCA bi si želel, da bi v Sloveniji pripravili še več projektnih prijav na razpis MSCA SE, saj imamo na razpolago ogromno znanstvenega vedenja primernega za tovrstno raziskovalno mednarodno izmenjavo osebja, hkrati pa sedaj tudi veliko praktičnih izkušenj in znanj s pripravo in izvedbo MSCA projektov.

Stojan Sorčan, MVZI, NCP za MSCA

Ljubljana, 9.1.2026

Oznake

petek, 9. januar 2026

Pomembno obvestilo za prijavitelje na razpis MSCA COFUND 2026: The COFUND 2026 proposal template (Part B) was updated

Izšla je publikacija: European Charter for Researchers

Vabilo - Individualni posveti z NKT Obzorja Evropa: od ideje do uspešne prijave, 21. januar 2026

Vabilo - COST v praksi: od ideje do uspešne prijave, 20. januar 2026

Poročilo iz udeležbe na sestanku konzorcijskega odbora slovenskega koordinatorskega MSCA SE projekta DSYREKI

četrtek, 8. januar 2026

Koledar razpisov MSCA v letih 2026 in 2027