Kratek prikaz najpogostejših evalvacijskih pomanjkljivosti slovenskih partnerjev v predlogih projektov na razpisu MSCA Izmenjave osebja - SE 2025

V nadaljevanju vam predstavljamo kratek prikaz najpogostejših pomanjkljivosti slovenskih partnerje v predlogih projektov na razpisu MSCA Izmenjave osebja - SE 2025. 

Na razpisu MSCA SE 2025 so bile slovenske organizacije 30 krat vključene v 24 predlogov raziskovalnih projektov s koordinatorji iz drugih držav. Kot je razvidno tukaj so slovenske organizacije vključene v šest projektov, ki bodo financirani s strani Evropske komisije, trije projekti so na rezervnem seznamu, dvanajst projektov je bilo uvrščenih v kategorijo "Bellow available budget", trije projekti s slovenskimi partnerji pa so pristali v kategoriji "Bellow threshold". 

Spodaj vam predstavljamo število evalvacijskih pomanjkljivosti za vsak evalvacijski kriterij posebej ter navajamo v poljudnem vrstnem redu tudi tipične evalvacijske komentarje za njihove pomanjkljivosti, in sicer za najpogosteje ponavljajoče se napake. 

Prvih pet najpogostejših pomanjkljivosti pri opisovanju kriterija odličnosti:

 

1.      Metodološki izzivi:

-         Metodološki izzivi nimajo razloženih rešitev.

-         Metodološki izzivi niso (pravilno) identificirani.

-         Metodološki izzivi pri specifičnih nalogah (npr. vzorčenje) so premalo izpostavljeni.

-         Niso opisane specifične strategije za reševanje navedenih metodoloških izzivov.

-         Metodološki izzivi in njihove rešitve niso v celoti  skrbno preučeni.

-         Metodološki izzivi niso dobro pojasnjeni.

 

2.     SMART cilji :

-         Ključni KPI za posamezne cilje niso natančno določeni in ne omogočajo spremljanje uresničevanja ciljev projekta.  

-         Pričakovani KPI so premalo natančni.

-         Merljivost in verifikacija ciljev niso jasno izpostavljeni.

-         Cilji niso kvantificirani in ne omogočajo verifikacije rezultatov.

-         Validacija rezultatov ni dobro naslovljena.

-         Niso razloženi kriteriji in kazalniki za merjenje uresničevanja ciljev.  

-         Uresničljivost, merjenje in verifikacija ciljev ni popolnoma artikulirana.

-         Način preverjanja uresničevanja ciljev je preveč splošen.

-         Metrika uresničevanja ciljev je premalo ambiciozna glede na stopnjo razvoja znanosti.  

 

3.     Metodologija

-         Metodologija je preveč splošna in premalo povezana s cilji.

-         Metodologija ni dovolj natančna.

-         Nekateri metodološki elementi so nekonsistentni.

-         Niso opisane podrobnosti eksperimentalnih  metod.

-         Metodologija je opisana splošno.

-         Posamezni metodološki elementi niso povsem razviti.

-         Metodološki opis ne nudi dovolj podrobnosti o tem, kako bi projekt lahko uresničil zastavljene cilje.

-         Viri podatkov so premalo natančno opisani.

 

4.    Spolna dimenzija in drugi vidiki raznolikosti

-     Raziskovalna tema nima razloženih specifičnih spolnih dimenzij.

-         Premalo opisanih podrobnosti o tem, kako bodo različni elementi raznolikosti vplivali na razvoj modelov.

-         Kljub klinični naravi projekta ni opisana in analizirana vsebina spolne dimenzije raziskovanja.

-         Ni zadovoljivo opisano, kako bo spolna dimenzija oblikovala raziskovalna vprašanja, analitični okvir, izbor primerov in interpretacijo empiričnih evidenc.

-         Zapisana spolna dimenzija ni relevantna za predlagano vsebino raziskovanja.

 

5.     Potencialni teoretični razvoj znanosti

-         Ni opisan.

-         Ni jasno opisan vpliv na teoretični razvoj znanosti.  

-         Ni izpostavljen inovativni potencial, ki bo vplival na razvoj znanosti.

-         Zapis teoretičnih ciljev je šibek.

 

Prvih pet najpogostejših pomanjkljivosti pri opisovanju kriterija vpliva:

 

1.      Gospodarski vpliv

-         Predlog projekta premalo poudarja potencialni gospodarski vpliv na končne uporabnike rezultatov raziskovanja.

-         Premalo so izpostavljene ovire pri potencialni komercializaciji rezultatov.

-         Pričakovano gospodarski vplivi niso prepričljivo opisani, ker niso razvidni konkretni načini uporabe v industriji in pri komercializaciji.

-         Način/metoda komuniciranja rezultatov raziskovanja s podjetji ni eksplicitno orisan.

-         Doseganje gospodarskih ciljev ni dobro utemeljeno.

-         Ni jasno kakšen vpliv bo imel projekt po zaključku na gospodarski in/ali tehnološki razvoj.

-         Navedeni niso jasni načrti in poti za doseganje potencialno močnega vpliva na gospodarski in/ali tehnološki razvoj.

-         Navedeni niso dolgoročni gospodarski učinki.

 

2.     Dolgoročni vpliv na sodelovanje med partnerji v konzorciju

-         Nezadovoljivo so pojasnjeni konkretni mehanizmi za ohranjanje aktivnega sodelovanja po končanem obdobju financiranja projekta.

-         Naslovljeni niso načrti, strategije in aktivnosti, ki bi lahko ohranili ali okrepili nadaljnje raziskovalno sodelovanje med projektnimi partnerji.

-         Ni opisano, kako bo konzorcij dosege trajno sodelovanje med partnerji.

-         Niso navedeni post-projektni mehanizmi za zagotavljanje nadaljnjega sodelovanja.

 

3.     IPR

-         Premalo podroben opis IPR glede na pričakovane inovacije.

-         IPR je nezadovoljivo opisan.

 

4.    Družbeni vpliv

-         Družbeni vpliv je opisan preveč splošno.

-         Evidenca ciljnih družbenih skupin, ki bi lahko uporabile rezultate raziskovanja je premalo premišljena.

-         Družbeni vpliv je minimalen in ga verjetno ne bo več po zaključku projekta.

-         Predlog predvideva velik družbeni vpliv, čeprav širši družbeni učinki niso prepričljivo naslovljeni.

 

5.     Eksploatacija rezultatov

-         Opis je preveč splošen.

-         Potencialna industrijska uporaba raziskovalnih rezultatov ni adekvatno vključena v obravnavo.

 

Prve štiri najpogostejše pomanjkljivosti pri opisovanju kriterija implementacije:

1.      Delovni načrt

-         Interakcije znanstvenih aktivnosti med delovnimi paketi niso dovolj razvite.

-         Vloga in prispevek posameznih partnerjev pri izvajanju nalog ni vedno povsem jasna.

-         Profil osebja za izvajanje posameznih nalog ni specifično opisan.

-         Preveliko število obveznih »končnih izročkov« in prevelika centralizacija projekta lahko ovira izvedbo projekta.

-         Niso razvidne podrobnosti posameznih individualnih nalog.

-         Vsebina delovnih paketov ni povsem usklajena s končnimi izročki in nalogami.

-         Delovni program je preveč splošen in ne odraža vsebine predloga projekta.

-         Partnerske organizacije niso vedno konsistentno identificirane oz. poimenovane.

 

2.     Ocena tveganj in načrt za njihovo odpravljanje

-         Nekatera ključna tveganja niso dovolj dobro naslovljena in brez kvantitativne ocene njihove verjetnost in vpliva na izvedbo projekta.

-         Preveč splošen opis.

-         Nekatera področja tveganj niso dovolj izpostavljena: znanstveno, upravljavsko, administrativno, prenos znanja, stažiranje ipd.

 

3.     Časovna dimenzija

-         Nezadovoljiv, presplošen in/ali neargumentiran opis trajanja posameznih aktivnosti.

-         Ocena trajanja posameznih aktivnosti je prekratka za izvedbo posameznih aktivnosti.

-         Časovni okvir predvidenih aktivnosti ni vedno določen in utemeljen.

 

4.    Komplementarnost partnerskih organizacij

-         Razvidne niso povezave med partnerskimi organizacijami, kakor tudi ne njihove specifične naloge.

-         Izpostavljene niso specifične ekspertize, kapacitete in vsebine sodelujočih partnerjev.

-         Ujemanje med nalogami in profili partnerskih organizacij ni dovolj razločno.

-         Naloge partnerskih organizacij niso dobro povezane z njihovimi ekspertizami.

-         Upravljavske sposobnosti partnerskih organizacij niso jasno razvidne.

-         Opis infrastrukture ne nudi ocene komplementarnosti partnerskih organizacij.