V Evropi letos praznujemo 30 letnico financiranja največjega raziskovalnega programa za razvijanje raziskovalnih talentov - Marie Skłodowska Curie Action (v nadaljevanju MSCA).
Razpisi MSCA so sestavni del največjih evropskih okvirnih programov za raziskave in inovacije (Obzorje Evropa) in že 30 let spodbujajo razvoj raziskovalnih karier z mednarodnim, interdisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem brez vnaprej določenih vsebinskih tematik. V projekte MSCA je bilo do sedaj vključenih 150.000 raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 150 držav. Od njih jih je 87 odstotkov ostalo v Evropi in večina od njih je svojo kariero nadaljevala v raziskovalni in inovacijski dejavnosti, tako v akademskem kot v ne-akademskem sektorju.
Razpisi MSCA, ki v okvirnem programu Obzorju Evropa predstavljajo 6,6 milijard EUR, so namenjeni tako razvoju raziskovalnih karier v okviru doktorskega in podoktorskega raziskovanja za raziskovalke in raziskovalce na začetku njihove kariere kot tudi uveljavljenim raziskovalkam in raziskovalcem pri njihovem raziskovalnemu sodelovanju, zlasti v okviru razpisa MSCA izmenjave osebja. Polega tega ti razpisi spodbujajo raziskovalne organizacije k skrbnejšemu in družbeno odgovornejšemu ravnanju z raziskovalnimi talenti in pogoji, ki omogočajo njihov uspešen razvoj.
Slovenija in projekti MSCA
Slovenske raziskovalne organizacije se izmed vseh raziskovalnih razpisov v okvirnih programih Obzorje Evropa največ prijavljajo na razpise MSCA. Tako so slovenske raziskovalke in raziskovalci v obdobju od 2021 do 2026 prijavili že skoraj tisoč predlogov projektov MSCA, medtem ko so v prejšnjem programu Obzorje 2020 (2024-2020) prijavili skoraj tisoč dvesto predlogov MSCA projektov. Stopnja uspeha slovenskih prijaviteljev projektov MSCA se je iz prejšnjega programskega obdobja povečala iz devetih odstotkov na petnajst odstotkov, delež pridobljenih MSCA finančnih sredstev pa se je povečal že za več kot petdeset odstotkov, in sicer iz 26 milijonov v Obzorju 2020 na 40 milijonov v Obzorju Evropa. Kljub nedvomnim uspehom pa je Slovenija po stopnji uspeha še vedno v zadnji tretjini držav članic EU in v drugi polovici t.i. »Widening« držav.
V Obzorju Evropa je Slovenija tako pridobile že 150 projektov MSCA, največ v okviru mrež doktorskega študija (54 projektov), podoktorskih štipendij (44 projektov) in izmenjav osebja (34 projektov). Finančno največji je obseg dveh koordinacijskih projektov MSCA v okviru razpisa MSCA COFUND (na Univerzi v Novi Gorici in Institutu »Jožef Stefan«), ki sta sofinancirana tudi s strani države Slovenije. Največ projektov MSCA pa so pridobili na Univerzi v Ljubljani (72 projektov), Institutu »Jožef Stefan« (25 projektov) in Kemijskem inštitutu (14 projektov). Med najuspešnejšimi raziskovalnimi področji v Sloveniji po številu prejetih projektov MSCA sta tehnika (28 odstotkov) in kemija (14 odstotkov).
S projekti MSCA je v obdobju Obzorja Evropa prišlo v Slovenijo 287 raziskovalk in raziskovalcev, večinoma iz Italije, Hrvaške, Indije, Pakistana, Španije, Nemčije in Francije. Iz Slovenije pa je s temi projekti odšlo na kratkoročno ali dolgoročno izmenjavo 140 raziskovalk in raziskovalcev, in sicer najpogosteje v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Hrvaško. Spolna struktura udeleženih raziskovalk in raziskovalcev je na projektih MSCA v Sloveniji skoraj povsem uravnotežena.
Če primerjamo dosežke Slovenije na razpisih MSCA z drugimi državami članicami EU je treba kljub že omenjeni majhni stopnji uspešnosti poudariti nadpovprečno angažiranost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev po številu prijavljenih predlogov in pridobljenih projektov MSCA, ki je glede na število vseh raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji v prvi četrtini vseh držav članic EU. Podobno visoko uvrstitev Slovenije dobimo tudi ko primerjamo število pridobljenih projektov MSCA glede na izdatke za raziskovalno in razvojno dejavnost v Sloveniji. To je zagotovo odličen kazalec zelo napredujoče in angažirane znanosti v Sloveniji.
Ob tem je treba pripomniti, da so dosežki Slovenije na razpisih MSCA neenakomerno porazdeljeni po znanstveni skupnosti. Podroben pregled bi namreč pokazal razkorak med majhnim številom koordinacijskih in velikim številom sodelujočih projektov, osredotočenost projektov na zgolj nekatere raziskovalne organizacije in raziskovalna področja, kakor tudi na razkorak med enkrat manjšimi odhodi slovenskih raziskovalk in raziskovalcev na tuje gostujoče organizacije kot je prihodov tujih raziskovalk in raziskovalcev v slovenske raziskovalne organizacije.
A same številke o doseženih uspehih slovenskih raziskovalk in raziskovalcev ne pokažejo bistva pridobljenih MSCA projektov, ki so v njihovi odličnosti, mednarodni izpostavljenosti, možnosti kariernega razvoja talentov, sodelovanju z ne-akademskim in podjetniškim svetom ter skrbi za ohranjane naravnega okolja.
Odličnost
Ključna lastnost projektov MSCA je njihova odličnost, ne samo znanstvenoraziskovalna, vsebinska, interdisciplinarna in metodološka, ampak tudi izobraževalna odličnost s kakovostno osebno in institucionalno podporo kariernemu razvoju in zaposlitvi, vključno z vzpostavljanjem spodbudnih mednarodnih in medsektorskih profesionalnih odnosov. Zaradi takšnega, večdimenzionalnega pojma odličnosti, ki ni vezan zgolj na klasične znanstvene bibliometrične kriterije, je pridobitev projektov MSCA zahteven in kompleksen proces, ki kaže, kot smo videli tudi v primeru Slovenije, relativno nizko stopnjo uspešnosti prijaviteljev in prestižen status pridobljenih projektov MSCA.
Hiter analitični pregled primerjave stopenj uspeha posameznih držav EU na razpisih MSCA bi lahko pokazal, da uspehi na razpisih MSCA niso toliko odvisni samo od individualne odličnosti posameznih prijaviteljev in prijaviteljic kot tudi od sistemske odličnosti posameznih držav in njihove institucionalne urejenosti. Največjo stopnjo uspeha imajo namreč države, ki so po Evropski inovacijski lestvici umeščene med inovacijske voditelje (18,4 odstotke), najmanjšo stopnjo uspeha pa beležijo države, ki so nastajajoči inovatorji (16 odstotkov), kot je razvidno v spodnji tabeli.
Tabela 1: Povprečna stopnja uspeha na razpisih MSCA v Obzorju Evropa glede na uvrstitev držav članic EU na Evropskem inovacijskem indeksu 2026, vključno s t.i. »Widening« državami, Slovenjo in povprečjem držav članic EU
Vir podatkov: European Innovation Scoreboard 2026 in MSCA Dashboard (zajem podatkov 2/11/26)
Ta povezava nedvomno kaže na nekakšno sistemsko in institucionalno determiniranost znanstveno-raziskovalne odličnosti na razpisih MSCA. Menim, da je odličnost projektov MSCA odvisna predvsem od načina ocenjevanja raziskovalni projektov saj razpisi MSCA spreminjajo obstoječe evalvacijske prakse in se nagibajo k bolj poštenemu ocenjevanju v skladu s COARA (the Coalition for Advancing Research Assessment) in dogovorom o reformi raziskovalnega ocenjevanja, ki ga je podpisala tudi Evropska komisije. Razpisi MSCA že dolgo veljajo za pionirje pri uresničevanju teh zavez.
Ozka osredotočenost na kazalnike, ki temeljijo na objavah, ne upošteva številnih dejavnosti, ki so bistvene za uspešno raziskovanje. Raziskovalke in raziskovalci prispevajo k razvoju znanosti, tehnologije, družbe in gospodarstva na nešteto načinov: strokovno recenziranje, mentorstvo pri pisanju diplomskih del, razvoj podatkovnih baz in programske opreme, ustvarjanje algoritmov in protokolov, sodelovanje z javnostjo, prispevek k oblikovanju politik in še več... vendar ta prizadevanja v tradicionalnih ocenjevanjih pogosto ostanejo neopažena.
Pri ocenjevanju predlogov v okviru programa MSCA pa se ne upoštevajo le znanstvene objave, temveč širok spekter prispevkov raziskovalk in raziskovalcev. Na primer, pri ocenjevanju podoktorskih štipendij »odličnost« vključuje kakovost in relevantnost strokovnih izkušenj, kompetenc in veščin raziskovalke in raziskovalca – kar sega daleč onkraj seznama objav. Pri doktorskih mrežah in programu COFUND, kjer zaposlovanje izvajajo raziskovalne organizacije, program MSCA zahteva upoštevanje Evropske listine za raziskovalce, ki poudarja priznavanje raznolikih dejavnosti, praks in rezultatov. In zato mora tudi zaposlovanje potekati v skladu z odprtimi, preglednimi in na zaslugah temelječimi izbirnimi postopki, ki so tudi predmet ocenjevanja projekta MSCA.
Internacionalizacija
Mednarodna mobilnost in izkušnje so glavno gibalo projektov MSCA, ki ob interdisciplinarnem in med-sektorskem sodelovanju omogočajo razvoj odlične znanosti. Ta zavezanost mednarodni mobilnosti je v središču evropskih raziskovalnih prizadevanj. Znanstvene ideje se razvijajo z mednarodnimi izmenjavami. To načelo je globoko zakoreninjena v ukrepih MSCA. Na primer, za izmenjave osebja in doktorske mreže morajo konzorciji vključevati organizacije iz vsaj treh različnih držav. Podobno morajo raziskovalke in raziskovalci, ki se želijo prijaviti za podoktorsko štipendijo, ali tisti, ki iščejo delovno mesto v okviru ukrepov COFUND, mrež doktorskega študija ali »Choose Europe for Science«, upoštevati pravilo o mobilnosti, ki zagotavlja, da v gostujoči državi niso preživeli več kot 12 mesecev v zadnjih 36 mesecih. V vsakem predlogu projekta MSCA pa morajo prijavitelji tudi jasno opredeliti vsebinski prispevek mednarodnega sodelovanja k razvoju znanosti in raziskovalne kariere.
Ti ukrepi raziskovalcem omogočajo, da pridobijo neposredne izkušnje z življenjem in delom v drugi državi, se seznanijo z novimi idejami, metodami in pogledi ter hkrati vzpostavijo mednarodne mreže, ki spodbujajo dolgoročno sodelovanje, ki je pomemben evalvacijski kriterij pri ocenjevanju predlogov projektov MSCA. Rezultati govorijo sami zase: po podatkih študije REA - Evropske izvršilne agencije za raziskave se doktorski štipendisti programa MSCA vključujejo v 17 % več mednarodnih sodelovanj kot raziskovalci izven tega programa.
Medsektorsko sodelovanje
Učinke mednarodne mobilnosti segajo dlje od posameznih karier. Da bi znanost resnično vplivala na življenja ljudi, se mora širiti tudi izven univerzi in inštitutov. Zato je medsektorsko sodelovanje eden od temeljnih načel MSCA. Ker je akademskih delovnih mest malo, bo večina doktorskih raziskovalcev nekoč delala zunaj akademskega okolja. Program MSCA jih na ta prehod pripravi tako, da v svoje ukrepe vključuje medsektorsko mobilnost.
Neakademske organizacije se lahko povežejo z univerzami in inštituti ter se prijavijo za sredstva MSCA za izmenjavo osebja ali doktorske mreže, kar raziskovalkam in raziskovalcem in drugemu osebju, ki sodeluje pri projektu, omogoča prehod med sektorji, pridobivanje izkušenj in izmenjavo strokovnega znanja.
Študija Evropske izvršilne agencije za raziskave (REA) je pokazala, da je 90 % doktorskih kandidatov v okviru programa MSCA pridobilo medsektorske izkušnje, v primerjavi z le 30 % v programih, ki niso del programa MSCA. V primeru industrijskih doktorskih študijev v okviru programa MSCA doktorski raziskovalci preživijo vsaj polovico svojega časa zunaj univerze. Te tesne povezave z industrijo imajo opazen vpliv na inovacije, kar dokazuje študija REA, ki kaže, da so projekti industrijskih doktorskih študijev ustvarili več patentov na projekt kot druge doktorske mreže.
Udeleženci programov doktorskih mrež MSCA imajo zato trikrat večjo verjetnost, da se usmerijo v neakademsko kariero, v primerjavi s tistimi, ki niso sodelovali v programih MSCA. Štipendisti MSCA so tudi poročali, da jih je ta izkušnja pripravila na poklicno pot in jim prinesla nova, relevantna znanja in veščine.
Tudi za gostiteljske organizacije v ne-akademskem sektorju so koristi enako prepričljive: dostop do vrhunskih talentov, najnovejše raziskave in večja globalna prepoznavnost.
Programi MSCA so v EU že priznani zaradi svoje sposobnosti, da kandidatom zagotovijo veščine in priložnosti za spodbujanje inovacij v vseh sektorjih. Mostovi, ki se gradijo za usposabljanje vrhunskih talentov, evropskim industrijam omogočajo dostop do vrhunskih znanstvenikov in tako pomagajo pospeševati prehod EU k bolj digitalnemu in trajnostnemu gospodarstvu.
V Sloveniji se 25 odstotkov pridobljenih projektov MSCA izvaja v sodelovanju z ne-akademskim sektorjem. Največ projektnih sredstev MSCA je pridobilo podjetje Cosylab - Laboratorij za kontrolne sisteme, Kansai Helios Slovenija, Caretronic - Razvoj in proizvodnja naprednih informacijskih rešitev in Instrumentation technologies - Elektronska instrumentacija in produkti za procesiranje signalov.
Raziskovalne kariere in mentorstvo
Skrb za raziskovalne talente je osnovna naloga razpisov MSCA. Da bi raziskave imele resničen vpliv na znanost in družbo, morajo raziskovalke in raziskovalci, poleg znanja in izkušenj, imeti na voljo tudi finančne in materialne vire, stike in čas, da lahko svoje ideje in vprašanja pretvorijo v prelomna odkritja. To terja varno zaposlitev, ki omogoča razmišljanje, eksperimentiranje in prevzemanje tveganja. Vendar pa za to pogosto manjkajo primerne strukture, potrebne za doseganje karierne stabilnosti. Mnoge raziskovalke in raziskovalci se po doktoratu vse daljša obdobja preživljajo z delom na zaporednih začasnih pogodbah kot »raziskovalni prekariat«. Razpisi MSCA poskušajo s strukturiranjem vsebine, kariernim svetovanjem in uveljavljanjem Evropske listine raziskovalcev doseči čim lažje razvijanje raziskovalnih karier in nadaljnje zaposlitve v akademskem in ne-akademskem sektorju.
Zato je odlično mentorstvo bistveno za uspeh MSCA projektov saj je za vsakim znanstvenim prebojem ključen odnos med raziskovalcem in mentorjem.
Dobro mentorstvo je zato bistven dejavnik, ki določa uspeh raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere, vendar pa lahko predstavlja tudi težavo. Zato vsi razpisi MSCA priznavajo ključno vlogo mentorjev in jih postavlja v središče svojih projektov, kar je nenazadnje tudi pomemben evalvacijski kriterij.
Evropska komisija je pripravila Smernice programa MSCA o mentorstvu, ki služijo kot skupno referenčno gradivo za mentorje, gostiteljske ustanove in raziskovalke-ce ter pomagajo ustvarjati pozitivno, podporno in varno raziskovalno okolje, ki temelji na jasno izraženih pričakovanjih, medsebojnem spoštovanju in dobro opredeljenih vlogah.
V središču smernic za mentorstvo je načrt za razvoj kariere, ki ga skupaj sestavita raziskovalec-ka in njegov mentor-ica ter v katerem so opredeljeni cilji, časovni okviri, možnosti usposabljanja in karierni cilji. Kot živi dokument se sčasoma razvija, ponuja tako strukturo kot prožnost, hkrati pa ustvarja občutek skupne odgovornosti in lastništva. Spodbuja tudi pogovore o priložnostih za mreženje, sodelovanju in razvoju veščin znotraj akademskega sveta in zunaj njega, s čimer razširja obzorja raziskovalcev že na začetku njihove kariere.
Smernice MSCA poudarjajo tudi pomen duševnega zdravja in dobrega počutja, dveh področij, ki se vse bolj priznavata kot prednostni nalogi za doktorske in podoktorske raziskovalce. Z vzpostavitvijo jasnih načinov komunikacije in reševanja sporov v okviru projekta ter z dajanjem prednosti zdravju in varnosti znanstvenikov si program MSCA prizadeva ustvariti pogoje, v katerih se lahko raziskovalke in raziskovalci razvijajo v vrhunske znanstvenice in znanstvenike.
Letošnja podelitev Zoisovih nagrad lahko samo potrjuje zgoraj navedeno pravilo, saj bo letos prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo prof. dr. Milena Horvat, kot izjemna koordinatorica in mentorica projekta MSCA za mreže doktorskega študija na Institutu »Jožef Stefan« in Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Priznanje Ambasadorka znanosti Republike Slovenije bo prejele prof. dr. Andreja Gomboc, tudi kot nekdanja štipendistka MSCA in sedanja mentorica na projektu MSCA COFUND na Univerzi v Novi Gorici.
Prisrčne čestitke!
Ni komentarjev:
Objavite komentar