Poročilo iz udeležbe na sestanku konzorcijskega odbora MSCA Staff Exchanges
(SE) projekta DSYREKI, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, Fakulteta za
energetko, 6. januarja 2026 v Budimpešti na Univerzi za naravoslovje in
ekonomijo
Na povabilo koordinatorice prvega in edinega slovenskega MSCA SE
projekta v Sloveniji (DSYREKI – povezava na CORDIS in spletno stran projekta),
doc. dr. Brigite Ferčec, sem se udeležil sestanka njihovega konzorcijskega
projekta v Budimpešti na Univerzi za naravoslovje in ekonomijo z naslovom
DSYREKI – Mid-Term Meeting. Sestanka so se udeležili predstavniki izvajalskih
organizacij in pridruženih partnerjev, vodje treh delovnih paketov ter odgovorni
uradnik iz Evropske raziskovalne agencije. Sestanek je bil namenjen obravnavi vmesnega
poročila, pregledu opravljenih in načrtovanih dejavnosti, zlasti t.i. sekondmentov
oziroma kratkoročnih obiskov, ki predstavljajo eno od glavnih oblik aktivnosti
projekta.
Moja udeležba na sestanku je bila namenjena predstavitvi dveh
potencialnih MSCA razpisov v letih 2026 in 2027, ki bi lahko omogočili širitev
aktivnosti in vsebin obstoječega projekta, in sicer s podoktorskimi štipendijami,
kjer bi raziskovalke in raziskovalci lahko nastopali v vlogi mentoric in mentorjev
ter z mrežami doktorskega študija, ki bi lahko po zaključku tega
projekta predstavljal možno nadaljevanje raziskovanja in izobraževanja z
doktorskimi študentkami in študenti.
Enodnevni sestanek v Budimpešti se je potem nadaljeval z že tretjo delavnico
na Univerzi v Szegedu, ki je bila namenjena predstavitvi in obravnavi znanstvenih
tem in vprašanj.
Kot nacionalni kontaktni točki za MSCA mi je bil sestanek zanimiv
in pomemben iz številnih razlogov, ki jih bom v nadaljevanju na kratko opisal.
Njihov vrstni red ne odraža njihove pomembnosti ampak zgolj moj zaznavni
občutek.
1. Najprej izpostavljam
aplikativno in interdisciplinarno naravo izjemno teoretskih matematičnih
raziskav za uporabo v medicini. Na sestanku je bil ta vidik zelo izpostavljen
in viden v veliki potrebi po uporabi matematičnih izračunov za grafično
oblikovanje modelov v biomedicini, zlasti na primer pri zdravljenju raka in
modeliranju rasti tumorjev.
2. Zastopanost predstavnikov
različnih držav (Madžarska, Avstrija, Italija, Nemčija, Romunija, Hrvaška, Turčija,
Brazilija, Združene države Amerike, Kitajska in Slovenija) daje projektu pridih
globalnosti in univerzalnosti.
3. Vključevanje mlajših
raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere in sodelovanje s tistimi z že
uveljavljeno raziskovalno kariero je samoumevno in zelo spodbujano. Hrvaška raziskovalna agencija je na primer
dodelila in pričela financirati njihovi univerzi dodatnega doktorskega študenta,
zaradi sodelovanja na tem projektu.
4. Veliko uveljavljenih
raziskovalk in raziskovalcev je zainteresiranih, da na izmenjavo pošljejo svoje
mlajše raziskovalke in raziskovalce s katerimi delajo v raziskovalni skupini.
5. Vse vključene
raziskovalke in raziskovalci so močno vpeti v študijske programe na svojih
inštitucijah in zelo težko najdejo čas za daljše študijsko potovanje v druge
države, kar je glavni namen tega MSCA SE projekta. Zato večina časa za
izvajanje projekta namenijo v času počitnic, ko ni toliko študijskih
obveznosti.
6. Kljub temu, da je
sekondment oz. krajši obisk na drugi raziskovalni instituciji (od enega meseca
do enega leta) koncipiran kot individualni obisk, jih večina izvede skupaj z
drugimi kolegi in kolegicami iz drugih držav. To kaže med drugimi tudi na to,
da znanost postaja vedno bolj kolektivna aktivnost, tudi na področju
matematike, kjer si predstavljamo zelo individualno delo.
7. Raziskovalke in
raziskovalci so zelo naklonjeni raziskovalnim predstavitvam njihovih rezultatov
in razprav s kolegicami in kolegi, ki jih izvajajo v okviru projektnih delavnic.
8. Za uspeh takšnega
projekta je pomembno, da se raziskovalke in raziskovalci med seboj dobro poznajo,
si zaupajo in se cenijo. Zdi se mi izjemno pomembno, da na takšne dogodke vedno
pridejo vsi ključni akterji, tudi iz oddaljenih držav kot so ZDA in Kitajska.
Projekt na takšen način gradi tudi vedno večjo identiteto in zagotovo tudi
pomembnost na širšem raziskovalnem področju.
9. Upravljanje s
takšnim projektom je izredno odgovorno in zahtevno delo. Ne samo zaradi gospodarjenja
s finančnimi sredstvi ampak tudi zaradi načrtovanja dogodkov in sekondmentov,
kar terja izjemno administrativno in komunikacijsko sposobnost koordinatorske
organizacije. Koordinator projekta je v tem smislu ne samo koordinator vsebine raziskovalne
dejavnosti ampak tudi upravljalski kooridinator, ki mora tako rekoč dnevno
komunicirati z vsemi partnerji (deset izvajalskih organizacij in pet
pridruženih partnerjev) in Evropsko raziskovalno agencijo ter kot odličen
gospodar skrbeti za izvajanje vseh načrtovanih aktivnosti in uresničevanje projektnih
ciljev in nalog.
10. Sodelovanje s projektnim uradnikom na Evropski
raziskovalni agenciji je
izredno profesionalno, korektno, razumevajoče, odprto, spodbudno in komunikativno
prijazno. Mislim, da je to eden od zelo pomembnih dejavnikov za dobro izvajanje
in spremljanje doseženih projektnih rezultatov.
11. Mislim, da moramo biti v Sloveniji zelo ponosni
na izvajanje koordinatorskega MSCA SE projekta DSYREKI v okviru Univerze v
Mariboru. Kot NCP za MSCA bi si želel, da bi v Sloveniji pripravili še več
projektnih prijav na razpis MSCA SE, saj imamo na razpolago ogromno
znanstvenega vedenja primernega za tovrstno raziskovalno mednarodno izmenjavo
osebja, hkrati pa sedaj tudi veliko praktičnih izkušenj in znanj s pripravo in
izvedbo MSCA projektov.
Stojan Sorčan, MVZI, NCP za MSCA
Ljubljana, 9.1.2026
