petek, 11. oktober 2024

Podpora izvajalcem MSCA politik: MSCAdvocacy

 Evropska komisija (EK) je leta 2022 začela izvajati nov projekt z imenom „MSCAdvocacy“, ki spodbuja  mednarodno sodelovanje v okviru akcij Marie Skłodowska-Curie (MSCA) v okviru programa Obzorje Evropa. 


Projekt ponuja oblikovalcem politik, raziskovalnim ustanovam, posameznim raziskovalcem, inovatorjem, nacionalnim kontaktnim točkam in drugim  vrsto storitev za boljše sodelovanje v programu MSCA.

MSCAdvocacy nudi individualno podporo in podporo za posamezne države v več kot 25 državah in regijah.

👉 Spletna stran MSCAdvocacy

👉 Naročilo na njihov mesečni Newsletter, kjer lahko preberete več o njihovi podpori politikam, možnostih in trendih mednarodnega sodelovanja ter o aktualnih razpisih za financiranje.



 

četrtek, 10. oktober 2024

Zaključni konferenci MSCA ITN projektov, ki ju koordinira Institut "Jožef Stefan" v Portorožu

Institut Jožef Stefan, Odsek za znanosti o okolju te dni organizira zaključni konferenci dveh MSCA ITN projektov v Portorožu, in sicer: 


Global Mercury Observation and Training Network in Support to the Minamata Convention - GMOS-Train (koordinatorica: Prof. Dr. Milena Horvat)

👩🏻‍🎓 15 doktorskih študentk in študentov 

🏛️ 9 akademskih in 🏭 1 industrijski partner 

🌍 5 držav

👉 spletna stran projekta 

👉 predstavitev CORDIS 




Advanced research and Training Network in Food quality, safety and security - FoodTraNet (koordinatorica: Prof. Dr. Nives Ogrinc)

👩🏻‍🎓 15 doktorskih študentk in študentov 

🏛️ 8 akademskih in 🏭 2 industrijska partnerja

🌍 7 držav

20 pridruženih organizacij za izobraževanje in pridobivanje dodatnih veščin 

👉 spletna stran projekta 

👉 predstavitev CORDIS 


Obema projektoma čestitamo za izjemne uspehe!


Vljudno vas vabimo, da si na spletni straneh pogledate oba projekta, saj boste morda našli navdih in ideje za pripravo vašega novega MSCA DN projekta. 

⏳ Letošnji razpis se bo zaključil 27. novembra 2024. 

📅 Prihodnji razpis bo odprt od 28. maja do 25. novembra 2025. 


Slovenija je v Obzorju 2020 in Obzorju Evropa izvajalka šestih koordinacijskih projektov ITN oz. DN (International Training Networks oz. Doctoral Networks), ki se izvajajo na Univerzi v Ljubljani (3 projekti), IJS (2 projekta)  in na Nacionalnem inštitutu za biologijo (1 projekt).  

Glavni namen teh projektov je v mednarodnem, interdisciplinarnem in medsektorskem doktorskem izobraževanju ter raziskovanju. 

👉 Več o MSCA DN!


 




Sporočilo Evropske komisije: MSCA raziskovalec David Baker je prejel Nobelovo nagrado 2024 iz kemije

📢 Evropska komisija sporoča, da je MSCA raziskovalec David Baker  prejel Nobelovo nagrado 2024 iz kemije. 



V sporočilu piše:   

"David Baker, a pioneering researcher who has received support from the European Commission, has been named one of the 2024 Nobel Prize winners in Chemistry. Baker received the award for his groundbreaking work in developing new proteins for a wide range of applications, including medicines, vaccines, nanomaterials, and precision sensors. His discovery has the potential to positively impact sectors ranging from medicine to material science.

Throughout his career, Baker has worked extensively with European scholars, and he has been backed by the EU to advance his studies. He participated in four Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA) projects funded by Horizon 2020 and previous EU programmes for research and innovation, allowing him to host, train and supervise MSCA postdoctoral fellows. Two of these projects focused specifically on protein design.

Iliana Ivanova, Commissioner for Innovation, Research, Culture, Education and Youth, said:
“Professor Baker’s work highlights the power of curiosity-driven science and the value of international collaboration. The EU is happy to have funded his work and allowed excellent researchers to develop their skills and career under his guidance through Horizon Europe’s Marie Skłodowska-Curie Actions. We are committed to fostering cutting-edge research that benefits both Europe and the global community.”

With this award, Baker joins the gallery of 18 MSCA fellows, scientists and supervisors who have received the high-profile award since 2010."

👉 Več lahko preberete na spletni strani MSCA.

torek, 8. oktober 2024

Približuje se rok za oddajo prijav na ARIS za Pečat odličnosti v okviru razpisa MSCA PF 2023: rok je 15.10.2024

📢 ARIS bo sofinanciral predloge projektov, ki so jih slovenske gostiteljske organizacije oddale na razpis MSCA PF 2023 in so pridobile Pečat odličnosti (85 % ali več) in niso bili financirani s strani Evropske komisije ali drugih virov. 


⏳ Prijavo lahko oddate na ARIS še do 15. oktobra 2024 do 24.00 ure. 

👉 Več o načinu prijave na spletni strani ARIS

Vabilo raziskovalkam in raziskovalcem k anketi o vlogi znanosti in raziskovalcev v sodobni slovenski družbi

Iz Univerze v Mariboru smo prejeli vabilo vsem raziskovalkam in raziskovalcem k anketi o vlogi znanosti in raziskovalcev v sodobni družbi, ki jo izvajajo v okviru MSCA projekta Evropske noči raziskovalcev. 


Spoštovani,

 

Kot veste, je osrednja tema projekta oooZnanost!, ki ga kot vodilni partner koordiniramo na Univerzi v Mariboru, vloga znanosti in raziskovalcev v sodobni slovenski družbi, tudi (a ne izključno) skozi prizmo omejevanja lažnih novic. Raziskavo o tem opravljamo na vzorcu splošne populacije, na vzorcu mladih in na vzorcu njihovih učiteljev. Zanima pa nas tudi, kako te vsebine vidijo raziskovalci na vaši instituciji. Zelo pomembno je, da v študiji sodeluje res zadosti raziskovalcev, zato vas prosim, da posredujete povezavo do spletne ankete vsem zaposlenim raziskovalcem in jih, tudi v mojem imenu, povabite, da sodelujejo v eni izmed letošnji izvedbi aktivnosti projekta oooZnanost!.

👉 Povezava do ankete: https://1ka.arnes.si/oooZnanost2024RAZ.

 Prosimo vas, če lahko vi in raziskovalci na vaši instituciji sodelujete v študiji. Vaše odgovore pričakujemo najkasneje ⏰do 25. 10. 2024.

 

Vabimo vas tudi, da si dejavnosti v okviru projekta oooZnanost! ogledate na spletni strani projekta.

 

Za vašo pomoč sem že vam vnaprej najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

 

Prof. dr. Dean Korošak

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost in vodja projekta oooZnanost!



Slika zgoraj: Na različnih lokacijah v Mariboru, Kopru, Izoli, Piranu, Rodiku je navdušila na tisoče udeležencev vseh generacij, med katerimi so prevladovali mladi, s čimer smo storili nov korak proti uresničevanju našega cilja: krepitvi ozaveščanja o pomembni vlogi raziskovalcev in znanosti v družbi ter spodbuditi mlade k začetku in razvoju raziskovalnih karier.

ponedeljek, 7. oktober 2024

Sporočilo iz Evropske komisije: Brazilian co-funding for MSCA Staff Exchanges 2024 call

We are glad to inform you that the Brazilian National Council of State Funding Agencies (CONFAP) has published a new call to co-fund projects involving Brazilian entities under the Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA) Staff Exchanges 2024 call.

Various Brazilian State Research Support Foundations (FAPs), in cooperation with CONFAP, will top up selected MSCA Staff Exchanges projects, enabling research and innovation organisations in their respective areas to carry out joint research projects with European and international partners. The co-funding will allow these organisations to second their staff to European research organisations for training, skills and career development and knowledge sharing. 



👉 New call to co-fund Brazilian-EU research partnerships within MSCA Staff Exchanges

 


Razpis MSCA mreže doktorskega študija/Doctoral Networks (DN) 2024 se zapre 27. novembra - pregled pogostih pomanjkljivosti prijav

 


👉 O razpisu MSCA DN 2024

Ali veste katere so najpogostejše pomanjkljivosti predlogov projektov MSCA DN? 

I. ODLIČNOST 

1. Metodologija: preveč splošna in brez podrobnosti; premalo obrazložitev in utemeljitev; ni izpostavljena izvirnost in inovativnost metodološkega pristopa; ni povezave z delovnim načrtom; ni razviden interdisciplinaren pristop.  

2. Cilji: niso celovito predstavljeni; niso dovolj obrazloženi in utemeljeni; premalo podrobni; brez medsebojne korelacije; premalo izvirni, niso povezani z metodologijo in delovnimi paketi; niso relevantni; brez navezave na obstoječe in predvideno znanstveno vedenje; brez kazalnikov za spremljanje njihove realizacije; ni jasno kako bodo individualni (doktorski) projekti prispevali k realizaciji projektnih ciljev. 

3. Beyond state-of-the-art: premalo opisano in elaborirano; brez utemeljitev; brez podrobne obravnave in razlage. 

4. Kakovost izobraževalnega programa: brez podrobnosti; pomanjkljiva kredibilnost; premalo obravnavano in obrazloženo; ni jasna vloga pridruženih partnerjev (zlasti ne-akademskih) pri izobraževanju; strategija  izvajanja "secondments"; doseganje komplementarnosti veščin in znanj; razlike med posameznimi oblikami izobraževanja (npr. med "workshops" and "seminars"; ni jasne metodologije izobraževanja; ni povezave med raziskovalnimi in izobraževalnimi cilji; utemeljitev t.i. "network-wide scienitific trainings"; utemeljitev "local scientific and non-scientific" izobraževalnih aktivnosti; ni utemeljitve interdisciplinarne narave izobraževanja; niso izpostavljeni elementi novosti v izobraževalnih programih; ni jasna integriranost individualnih (doktorskih) projektov v izobraževalni program. 

5. KPI, spremljanje razvoja, merljivost in verificiranje ciljev: premalo podrobnosti in utemeljitev; ni primerne metrike za spremljanje razvoja in uresničevanja ciljev; ni jasno kako se bo verificiralo zapolnjevanje "knowledge gaps"; ni jasno merjenje doseganja predvidenih dosežkov oz. rezultatov na individualni in konzorcijski ravni. 

II. VPLIV 

1. Komunikacijska strategija: presplošno opisana; ni prepričljiva; premalo podrobnosti; brez elaboriranosti; premalo eksplicitna in poudarjena; niso opredeljene ciljne javnosti; brez primernih metod in aktivnosti; ni jasno kako bodo informacije posredovane laičnim javnostim; ni KPI in metrike za merjenje vpliva; niso identificirani kanali komuniciranja in njihova frekventnost; ni jasna vloga ne-akademskega sektorja pri komuniciranju; ni opredeljena vrsta in vloga družabnih medijev; ni razviden način in obseg vključevanja doktorskih kandidatov v komunikacijske aktivnosti. 

2. Vzdržnost doktorskih programov: ni prepričljivega opisa in argumentov o dolgoročni naravnanosti doktorskih programov in sodelovanju konzorcijskih partnerjev;  ni ukrepov za doseganje vzdržnosti/trajnosti; ni ustreznega poudarjanja izobraževalnih vsebin kot osnove za ohranjanje in razvoj dolgoročnega mednarodnega izobraževalnega sodelovanja/partnerstva; ni vključenosti ne-akademskega sektorja in industrijskih partnerjev; ni predvidenih ukrepov za ohranitev sodelovanja po koncu financiranja projekta. 

3. Eksploatacijski načrt: je premalo obravnavan, identificiran in poudarjen; brez podrobnosti in konkretnih ukrepov za posamezne ciljne javnosti; preložen na Grand Agreement; ni jasne vloge  uveljavljenih raziskovalcev  in doktorskih kandidatov; ni opisana potencialna komercializacija in tržni potencial; ni definirana intelektualna lastnina; niso jasni ključni eksploatacijskih rezultati; ni postavljen koordinacijski mehanizem za eksploatacijo v konzorciju in znotraj partnerjev; ni jasna vloga industrijskih partnerjev.  

4. Prispevek k pričakovanim družbenim in gospodarskim učinkom: preveč splošno brez osredotočenja na posamezne rezultate; omejen vpliv; neprepričljivi argumenti; ni predstavljenih dovolj podrobnosti; ni primerne ocene in njihove utemeljitve; vplivi so premalo kvantificirani. 


5. Diseminacijski načrt: ni navedenih konkretnih primerov; niso primerno identificirani in elaborirani; nejasno predstavljeni in preveč splošno omenjeni; niso izpostavljene mednarodni workshopi, konference, publikacije, ne-akademske objave, razstave, medijske objave; ni opisana strategija, kanali, ciljne javnosti, sporočila in frekventnsot; brez kvantificiranja; ni jasna vloga doktorskih kandidatov in prispevek uveljavljenih raziskovalcev; ni določen odprti pristop. 

III. IMPLEMENTACIJA 

1. Ocena tveganja in nadomestni ukrepi: niso dovolj upoštevani in predstavljeni; niso prepričljivi in podrobni; niso celovito naslovljeni; niso dovolj utemeljeni; niso podrobno predstavljeni; niso dobro predvideni; ne vključujejo eksperimentalnega tveganja; ne upoštevajo so-odvisnosti delovnih paketov in individualnih projektov; ne vključujejo tveganja pri zaščiti intelektualne lastnine; ne obravnavajo upravljavskih tveganj (rekrutiranje, evalvacija in izbor kandidatov, organizacija in koordiniranje aktivnosti, težave z zaščito osebnih podatkov, potencialni odhodi industrijskih partnerjev iz konzorcija, potreben študijski napor in čas doktorskih kandidatov); relevantnost znanstvenih tveganj; omejena delitev odgovornosti. 

2. Kakovost in učinkovitost delovnega načrta: ni prepričljivo prikazan; ni jasen in premalo pojasnjen; brez podrobnosti; preveč ambiciozen; časovnica aktivnosti ni skladna z opisom ciljev; ne vključuje spremljanja izvajanja projekta;  ne prikazuje časa sekondmentov; ni jasno razvidna interakcija med raziskovalnimi aktivnostmi; ni razviden "workload" doktorskih kandidatov; ni koherentnosti med tekstom in načrtom; ni razvidna alokacija rezultatov; ni razviden upravljavski proces. 

3. Delovni paketi in naloge: primanjkuje jasnosti in razvidnosti; preveč splošni opisi; pomanjkanje koherentnosti;  prekrivanje delovnih paketov in časovnic; povezljivost posameznih nalog; vključevanje sodelujočih partnerjev; neprimerno opredeljeni "milestones & delivarables". 

4. Izročki in mejniki ("Milestones & Deliverables"): niso dovolj dobro opredeljeni; niso uravnoteženi; so nekonsistentni; preveč splošni in premalo opisani; neustrezna časovna opredelitev (prepozno - proti koncu projekta); ni učinkovitega spremljanja; njihov število je premajhno ali preveliko; 

5. Spremljanje razvoja ("Progress monitoring"): ni koherentno z raziskovanjem; brez podrobnosti; ni prepričljivo in premalo poudarjeno; ne vključuje projektnega poročanja; ne vključuje administrativnih izročkov (npr. Data management plan); ni opredeljen način verificiranja znanstvenih mejnikov; določeni rezultati niso kvantificirani; ne vključuje tehničnih rezultatov; ni predvideno spremljanje individualnih doktorskih projektov; ni opredeljeno spremljanje evalvacijskih in izbirnih postopkov. 
 

Kaj mora vsebovati dober opis konzorcijskega partnerstva pri MSCA DN projektih?

Zgoraj navedene ugotovitve so rezultat interne analize projekta MSCA-NET.