Odgovori na pisna vprašanja prijaviteljev delavnice MSCA izmenjave osebja, ki bo v ponedeljek, 4.12.2023 na MVZI

 

1.     Kakšno je število in uspešnost preteklih prijav iz Slovenije?

 

Na zadnjem razpisu MSCA SE 2022 so bile slovenske raziskovalne organizacije vključene v 16 predlogov MSCA SE projektov. Po evalvacijskem postopku jih je 6 od njih bilo sprejetih v financiranje.   

V zadnjih štirih letih so bilo  slovenske raziskovalne organizacije  vključene  v 77 predlogov MSCA SE projektov. Od tega jih je bilo 15 sprejetih v financiranje.

V financiranih projektih slovenske raziskovalne organizacije nastopajo v vlogi partnerjev. Konzorcijskega projekta MSCA SE, ki bi ga koordinirala naša raziskovalna organizacija v Sloveniji še nimamo.

Več podatkov o tem najdete na tej strani 👉 NCP MSCA bloga.

Stopnje uspeha se na teh razpisih zelo različno, a so v povprečju večje od ostalih razpisov. V Obzorju 2020 je bila povprečna stopnja uspeha okoli 20%.

Spodaj prilagamo sliko prijav in financiranih iz zadnjega razpisa MSCA SE 2022

 

2.       Minimalno koliko partnerjev je potrebnih za potencialno uspešno prijavo projekta?

Prijava predloga projekta za MSCA SE mora vključevati najmanj tri partnerje iz treh različnih držav. Vsaj dva partnerja morata biti v različnih državah, ki so članice EU ali državah, ki so pridružene programu Obzorje Evropa.

V povprečju je sodelujočih partnerjev največ med 6 in 16, financirani pa so tudi projekti z manj in več partnerji. Več o tem 👉 Funding & tenders (europa.eu)

 

3.       Kakšno je dobrodošlo razmerje med partnerji iz akademske sfere in industrije?            

Število partnerjev v akademskem in ne-akademskem sektorju ni omejeno navzgor niti navzdol. Več o tem glejte 👉 Funding & tenders (europa.eu)

Pri določanju obsega in razmerja med različnimi partnerji v projektu morate vedno izhajati iz ciljev projekta, ki ga bodo izvajali vsi partnerji. Medsektorsko sodelovanje je poleg interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja ključno za doseganje vaših ciljev. Partnerji morajo biti med seboj komplementarni, kar se bo najbolje odrazilo pri pojasnjevanju prenosa znanja in izkušenj med partnerji. Vsak partner mora imeti jasno določeno vlogo in nalogo v konzorciju.

Kot veste so v projektu možne samo mednarodne izmenjave med različnimi sektorji, se pravi med akademskim in ne-akademskim sektorjem. Samo ena tretjina vseh izmenjav na projektu je možna znotraj istega sektorja, vendar le v primeru, da so te izmenjave interdisciplinarne.

Izmenjave med različnimi organizacijami so prikazane na spodnji sliki:

 

4.       Koliko k uspešnosti prijave vpliva raziskovalna uspešnost prijavitelja?

Raziskovalna uspešnost prijavitelja, se pravi partnerskega konzorcija, se mora odraziti v vsebini prijave, ki mora zadostiti vsem zastavljenim evalvacijskim kriterijem. Raziskovalno uspešnost na razpisih MSCA izmenjave osebja ne smemo razumeti v klasičnem bibliografskem pomenu, kot jo v Sloveniji kaže SICRIS, ampak je povezana s kakovostjo vsebinskega predloga, se pravi   argumentov, ki  utemeljujejo zlasti relevantnost projektnih ciljev in metodologije za njihovo realizacijo, vključno s prenosom znanja med članicami in člani partnerskega konzorcija, vplivom na individualne raziskovalne in inovacijske kariere ter na dolgoročni gospodarski, družbeni in/ali tehnološki razvoj.

 

5.       Kako pomembna je odličnost raziskovalca pri ocenjevanju (v primerjavi z drugimi kriteriji) ter kako se jo meri?

Individualna odličnost raziskovalk in raziskovalcev v klasičnem bibliografskem smislu, kot ga poznamo na SICRIS-u, ni predmet ocenjevanja in rangiranja posameznikov v predlogih projektov MSCA izmenjave osebja. Pomembno je, da predlog projekta dokaže, da bodo izmenjave raziskovalk in raziskovalcev pomembno vplivale na njihov nadaljnji karierni razvoj, na prenos znanja in izkušenj med partnerskimi organizacijami v konzorciju in da so le-ti sposobni realizirati cilje s predvideno metodologijo, ki bodo povzročile pomembne učinke v znanstvenem in družbenem okolju.

Odličnost raziskovalnega projekta MSCA izmenjave osebja se meri z ocenjevalnimi kriteriji, ki so zapisani v programu dela, in sicer:

1.       Kakovost in relevantnost projektnih raziskovalnih in inovacijskih ciljev (obseg njihove ambicioznosti in preseganja obstoječega znanstvenega vedenja)

2.       Primernost predlagane metodologije (vključno z mednarodnim, interdisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem, upoštevanjem spolne dimenzije in drugih vidikov različnosti ter kakovosti principov odprte znanosti)

3.       Kakovost predlaganega sodelovanja med sodelujočimi organizacijami v kontekstu realizacije raziskovalnih in inovacijskih ciljev.

V skladu z delovnim programom MSCA predstavljajo zgoraj navedeni kriteriji 50 odstotkov celotne ocene projektnega predloga.

 

 

6.       Kako najti partnerja iz industrije?

Pri iskanju novih partnerjev, tudi iz industrije, je treba najprej poudariti, da je vzdržnost in dolgoročna stabilnost projektnega konzorcija pomemben element kakovosti projektnega predloga, saj že obstoječa omrežja (oz. različne oblike sodelovanja med partnerji v konzorciju) lahko svoje izkušnje in dosedanje sodelovanje koristno prikažejo kot pomemben argument zanesljivosti pri realizaciji novih ciljev v predlogu projekta. Vključenost in razširjanje obstoječih znanstvenih in inovacijskih omrežij je pomemben in pozitiven element projektne prijave, ki ga morate utemeljiti v kontekstu realizacije zastavljenih ciljev. Komplementarnost projektnih partnerjev je pomembna lastnost dobrih konzorcijev. Zanesljivega industrijskega partnerja boste najlažje našli v okviru vaših preteklih raziskovalnih sodelovanj, če pa to ni mogoče, obstaja vrsta institucij in spletnih platform, kjer lahko poiščete zainteresiranega partnerja iz industrije. 

 

7.       Kako vpliva izkušnje strokovnega delavca na izbor, npr. če je le kratek čas zaposlen na delovnem mestu povezanem z raziskovalnim delom (to zniža možnost za uspeh)?

V proces izmenjave osebja je lahko vključen samo tisti strokovni delavec, ki vsebinsko sodeluje pri realizaciji ciljev projekta. A kot sem zapisal zgoraj, posamezniki niso predmet individualnega ocenjevanja. Pomembno je, da v predlogu pokažete pomembnost izmenjave strokovnega, kot tudi drugega, osebja za razvoj njihove profesionalne kariere, prenos znanja med institucijami in realizacijo ciljev. Pri strokovnem delavcu je treba eksplicitno izpostaviti in argumentirati zakaj je njegova izmenjava pomembna in kaj boste z njo pridobili, tako on kot vsi ostali ter projekt kot celota.

Več o tem 👉  Funding & tenders (europa.eu)

 

8.       Kakšna je uspešnost izmenjav (odobrene prijave) pri strokovnih delavcih?

Nimam podatka o vključenosti strokovnih delavcev v odobrene projekte MSCA SE.

 

9.       Od česa je odvisna dolžina izmenjave? Ali je slednja faktor pri uspešnosti prijave oz. ali daljša izmenjava pomeni več možnosti za uspešno prijavo?         

Dolžina izmenjave je odvisna od ciljev, ki jo z njo želite doseči. V predlogu morate ponuditi argumente oz. pojasniti zakaj potrebujete tako dolgo oz. kratko izmenjavo. Iz dosedanjih recenzij je razvidno, da so samo enomesečne izmenjave lahko predmet slabih ocen. Pri doktorskih študentih in podoktorskih raziskovalcih recenzenti radi vidijo, da je njihova mobilnost dolga vsaj tri mesece ali več, ker menijo, da ima samo tako dolga mobilnost pomemben učinek na prihodnji karierni razvoj doktorskega ali podoktorskega raziskovalca.

 

10.   Koliko časa je možna mobilnost? Katere pogoje mora izpolnjevati oseba, ki gre na mobilnost?

Mobilnost je možna od najmanj enega meseca do največ enega leta, lahko pa se opravi z različnimi manjšimi obdobji.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba so zapisani v 👉 Guide for applicants MSCA SE, str. 7.

Osnovni pogoj je, da je oseba na instituciji, ki je vključena v konzorcij, zaposlena vsaj en mesec pred odhodom in da se vrne nazaj na delovno mesto in da mobilnost na drugi instituciji opravlja stoodstotno. To pomeni, da se mora v času izmenjave v celoti posvetiti izvajanju projektnih ciljev. Na izmenjavo lahko vključite tudi doktorske   študente, če ocenite, da so neposredno in tesno povezani s cilji projekta. V tem primeru morajo biti doktorski študenti vpisani na doktorski študijski program na vaši raziskovalni organizaciji ali pa formalno opravljati doktorske raziskave na vaši organizaciji.

 

11.   Ali lahko v sklopu omenjene izmenjave osebja opravljamo raziskovalno delo, katero opravljamo na drugih, že tekočih projektih?   

V okviru izmenjave na drugi institucije se morate stoodstotno posvetiti izvajanju projektnih ciljev.  Za popoldanski čas, ki je izven polne obremenitve, ne obstajajo prepovedi, ki pa jih lahko opravljate v skladu z nacionalno zakonodajo, saj boste v času vaše izmenjave še vedno zaposleni na vaši raziskovalni organizaciji. To pomeni, da v času izmenjave ne morete opravljati tekočih projektov v vašem rednem delovnem času, niti nacionalnih niti evropskih.

Vsekakor pa raziskovalnega dela, ki ga opravljate na drugih projektih, ne morete prijaviti in izvajati v okviru MSCA SE projekta, ki bi bilo to dvojno financiranje, ki je, kot veste, prepovedano. Lahko pa v okviru MSCA SE nadgrajujete obstoječe raziskovalne in izobraževalne vsebine, ki niso financirane iz drugih virov.

 

12.   Koliko časa prej je potrebno predvideti za pripravo prijave?

Izkušnje prijaviteljev so zelo različne. Čas priprave je odvisen od veliko dejavnikov. Prepričan sem, da bomo o tem spregovorili na delavnici. Odgovor na to vprašanje nam bodo na delavnici posredovali kolegi iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta.

              

13.   Struktura in vrsta upravičenih stroškov na projektu!

Struktura in vrsta upravičenih stroškov na je definirana v delovnem programu MSCA. Stroški so namenjeni posameznikom za njihove mobilnostne stroške (mesečno 2.300 EUR) in instituciji za materialne in izobraževalne stroške (mesečno 1.300 EUR) in za upravljanje projekta (mesečno 1.000 EUR). Več o tem glejte povezavo na delovni program  MSCA, str.           

14.   Ali obstaja način da bi lahko imeli partnerje iz Kanade?

Seveda, projekti MSCA izmenjave osebja omogočajo tudi izmenjavo s tretjimi državami, ki niso na seznamu opredeljenje kot »low« ali »middle income countries«. V tem primeru se izmenjava v Kanado lahko financira iz EU sredstev, medtem ko si bo moralo osebje iz Kanade financirati izmenjavo v drugih državah iz lastnih sredstev.

 Za občutek prilagamo prikaz sodelovanja s tretjimi državami v Obzorju 2020.

 

 

15.   Kateri so morebitni posebni kriteriji, na katere so evalvatorji pozorni?

 

Recenzenti sledijo evalvacijskem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani Funding & tenders (europa.eu)

 

16.   Ali so ciljne ustanove gostiteljice omejene na države članice EU?

Ne, pojasnjeno zgoraj pri drugem vprašanju.

 

17.   Kako se izplačajo secondment stroški za osebje?

V skladu z nacionalno zakonodajo in institucionalnimi postopki ter praksami.

 

18.   Ali v Sloveniji obstaja kakšna točka oz. seznam obstoječih konzorcijev, kjer se lahko posamezen zainteresiran inštitut pridruži?            

Seznam obstoječih konzorcijev lahko pridobite pri nacionalni kontaktni točki, podatki pa lahko poiščete tudi preko sistema CORDIS.

 

20.   Katere so pogoste napake, zaradi katerih so projekti zavrnjeni?

21.   Prosim izpostavite kje se največkrat pojavljalo pomanjkljivosti v prijavi.

22.   Katere napake se največkrat pojavljajo pri prijavi projekta MSCA? Kateremu delu prijave je potrebno nameniti največ pozornosti?

Na tej povezavi lahko vidite grafičen prikaz vseh 👉pomanjkljivosti slovenskih partnerjev v konzorcijskih prijavah na razpis MSCA SE 2022.

Podrobnejši prikaz prednosti in slabosti slovenskih prijav na zadnjem razpisu MSCA SE 2022 bomo prikazali na delavnici.

23.   Koliko dela je po sprejetem projektu s tekočo administracijo ter kako obsežne so prijave/reporti po izmenjavah?

Po sprejetem projektu je “standardno” veliko dela z administracijo (Grant Agreement Preparation, konzorcijska pogodba, itn.). “Odstopanje” od standardnega poročanja v MSCA-SE je kakšnih 10%, zaradi tega, ker se dodatno poroča mobility. Odvisno od števila partnerjev se spreminja dolžina le B2 obrazca. Vsebinski B1 obrazec je dolg maksimalno 30 strani.