Navdihujoče zgodbe MSCA podoktorskih projektov v Sloveniji

Evropsko združenje nacionalnih kontaktnih točk za MSCA je izbralo in na svoji spletni strani 👉 MSCA-NET objavilo tri navdihujoče zgodbe MSCA podoktorskih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije, in sicer: 

- dr. Mirela Dragomer iz Instituta Jožef Stefan 

MSCA IF 2020 projekt QMatCh

- dr. Rene Herrera Diaz iz InnoRenew CoE 

MSCA PF 2021 projekt MULTI-WOOD . 

👉Natančnejši opis projekta. 

- dr. Ivan Tomac iz Univerze v Ljubljani 

MSCA IF 2020 projekt NOSTRADAMUS 

👉Natančnejši opis projekta. 

Čestitamo 👋

Slovenski MSCA ITN projekt FoodTranNet iz IJS je prejel oznako odlična zgodoba

Evropska raziskovalna agencija (REA) vsako leto izbere nekaj odličnih zgodb raziskovalnih projektov MSCA po  kriterijih, ki se nanašajo na odlično implementacijo.  Letos je bil med odlične zgodbe izbran tudi  slovenski MSCA ITN projekt FoodTraNet, ki ga na IJS koordinira prof. dr. Nives Ogrinc. 

Čestitamo! 

Odlična zgodba slovenskega MSCA ITN projekta FoodTraNet je objavljena na spletni strani evropskega združenja NCP za MSCA 👉 MSCA-NET.

Vse podrobnosti o projektu lahko najdete na spletni strani projekta 👉 FoodTraNet in na evropski spletni strani 👉 CORDIS

Koordinatorica projekta dr. Nives Ogrinc  je projekt letos predstavila tudi na evropskem dnevu koordinatorjev projektov ITN/DN v Bruslju, in sicer 9. novembra. Video njene predstavitev lahko pogledate na  Youtube   kanalu Evropske komisije od 45:55 naprej. 

Zaključil se je razpis MSCA mreže doktorskega študija 2023 (MSCA DN)

Evropska komisija je objavila podatke o številu prijav na letošnji razpis MSCA mreže doktorskega študija. 

👋Slovenske raziskovalne organizacije so na letošnji razpis MSCA mreže doktorskega študija prijavile 9 koordinacijskih predlogov projektov. 

Vsem prijaviteljem se zahvaljujemo za vloženo prijavo in držimo pesti za odlične evalvacijske ocene in za visoko uvrstitev na seznamu financiranja! 

Rezultati evalvacijskega postopka bodo znani konec aprila 2024. Podpis pogodb za izbrane projekte bo možen od konca julija naprej. Projekti pa se bodo lahko začeli financirati s septembrom 2024. 

Odgovori na pisna vprašanja prijaviteljev delavnice MSCA izmenjave osebja, ki bo v ponedeljek, 4.12.2023 na MVZI

 

1.     Kakšno je število in uspešnost preteklih prijav iz Slovenije?

 

Na zadnjem razpisu MSCA SE 2022 so bile slovenske raziskovalne organizacije vključene v 16 predlogov MSCA SE projektov. Po evalvacijskem postopku jih je 6 od njih bilo sprejetih v financiranje.   

V zadnjih štirih letih so bilo  slovenske raziskovalne organizacije  vključene  v 77 predlogov MSCA SE projektov. Od tega jih je bilo 15 sprejetih v financiranje.

V financiranih projektih slovenske raziskovalne organizacije nastopajo v vlogi partnerjev. Konzorcijskega projekta MSCA SE, ki bi ga koordinirala naša raziskovalna organizacija v Sloveniji še nimamo.

Več podatkov o tem najdete na tej strani 👉 NCP MSCA bloga.

Stopnje uspeha se na teh razpisih zelo različno, a so v povprečju večje od ostalih razpisov. V Obzorju 2020 je bila povprečna stopnja uspeha okoli 20%.

Spodaj prilagamo sliko prijav in financiranih iz zadnjega razpisa MSCA SE 2022

 

2.       Minimalno koliko partnerjev je potrebnih za potencialno uspešno prijavo projekta?

Prijava predloga projekta za MSCA SE mora vključevati najmanj tri partnerje iz treh različnih držav. Vsaj dva partnerja morata biti v različnih državah, ki so članice EU ali državah, ki so pridružene programu Obzorje Evropa.

V povprečju je sodelujočih partnerjev največ med 6 in 16, financirani pa so tudi projekti z manj in več partnerji. Več o tem 👉 Funding & tenders (europa.eu)

 

3.       Kakšno je dobrodošlo razmerje med partnerji iz akademske sfere in industrije?            

Število partnerjev v akademskem in ne-akademskem sektorju ni omejeno navzgor niti navzdol. Več o tem glejte 👉 Funding & tenders (europa.eu)

Pri določanju obsega in razmerja med različnimi partnerji v projektu morate vedno izhajati iz ciljev projekta, ki ga bodo izvajali vsi partnerji. Medsektorsko sodelovanje je poleg interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja ključno za doseganje vaših ciljev. Partnerji morajo biti med seboj komplementarni, kar se bo najbolje odrazilo pri pojasnjevanju prenosa znanja in izkušenj med partnerji. Vsak partner mora imeti jasno določeno vlogo in nalogo v konzorciju.

Kot veste so v projektu možne samo mednarodne izmenjave med različnimi sektorji, se pravi med akademskim in ne-akademskim sektorjem. Samo ena tretjina vseh izmenjav na projektu je možna znotraj istega sektorja, vendar le v primeru, da so te izmenjave interdisciplinarne.

Izmenjave med različnimi organizacijami so prikazane na spodnji sliki:

 

4.       Koliko k uspešnosti prijave vpliva raziskovalna uspešnost prijavitelja?

Raziskovalna uspešnost prijavitelja, se pravi partnerskega konzorcija, se mora odraziti v vsebini prijave, ki mora zadostiti vsem zastavljenim evalvacijskim kriterijem. Raziskovalno uspešnost na razpisih MSCA izmenjave osebja ne smemo razumeti v klasičnem bibliografskem pomenu, kot jo v Sloveniji kaže SICRIS, ampak je povezana s kakovostjo vsebinskega predloga, se pravi   argumentov, ki  utemeljujejo zlasti relevantnost projektnih ciljev in metodologije za njihovo realizacijo, vključno s prenosom znanja med članicami in člani partnerskega konzorcija, vplivom na individualne raziskovalne in inovacijske kariere ter na dolgoročni gospodarski, družbeni in/ali tehnološki razvoj.

 

5.       Kako pomembna je odličnost raziskovalca pri ocenjevanju (v primerjavi z drugimi kriteriji) ter kako se jo meri?

Individualna odličnost raziskovalk in raziskovalcev v klasičnem bibliografskem smislu, kot ga poznamo na SICRIS-u, ni predmet ocenjevanja in rangiranja posameznikov v predlogih projektov MSCA izmenjave osebja. Pomembno je, da predlog projekta dokaže, da bodo izmenjave raziskovalk in raziskovalcev pomembno vplivale na njihov nadaljnji karierni razvoj, na prenos znanja in izkušenj med partnerskimi organizacijami v konzorciju in da so le-ti sposobni realizirati cilje s predvideno metodologijo, ki bodo povzročile pomembne učinke v znanstvenem in družbenem okolju.

Odličnost raziskovalnega projekta MSCA izmenjave osebja se meri z ocenjevalnimi kriteriji, ki so zapisani v programu dela, in sicer:

1.       Kakovost in relevantnost projektnih raziskovalnih in inovacijskih ciljev (obseg njihove ambicioznosti in preseganja obstoječega znanstvenega vedenja)

2.       Primernost predlagane metodologije (vključno z mednarodnim, interdisciplinarnim in medsektorskim sodelovanjem, upoštevanjem spolne dimenzije in drugih vidikov različnosti ter kakovosti principov odprte znanosti)

3.       Kakovost predlaganega sodelovanja med sodelujočimi organizacijami v kontekstu realizacije raziskovalnih in inovacijskih ciljev.

V skladu z delovnim programom MSCA predstavljajo zgoraj navedeni kriteriji 50 odstotkov celotne ocene projektnega predloga.

 

 

6.       Kako najti partnerja iz industrije?

Pri iskanju novih partnerjev, tudi iz industrije, je treba najprej poudariti, da je vzdržnost in dolgoročna stabilnost projektnega konzorcija pomemben element kakovosti projektnega predloga, saj že obstoječa omrežja (oz. različne oblike sodelovanja med partnerji v konzorciju) lahko svoje izkušnje in dosedanje sodelovanje koristno prikažejo kot pomemben argument zanesljivosti pri realizaciji novih ciljev v predlogu projekta. Vključenost in razširjanje obstoječih znanstvenih in inovacijskih omrežij je pomemben in pozitiven element projektne prijave, ki ga morate utemeljiti v kontekstu realizacije zastavljenih ciljev. Komplementarnost projektnih partnerjev je pomembna lastnost dobrih konzorcijev. Zanesljivega industrijskega partnerja boste najlažje našli v okviru vaših preteklih raziskovalnih sodelovanj, če pa to ni mogoče, obstaja vrsta institucij in spletnih platform, kjer lahko poiščete zainteresiranega partnerja iz industrije. 

 

7.       Kako vpliva izkušnje strokovnega delavca na izbor, npr. če je le kratek čas zaposlen na delovnem mestu povezanem z raziskovalnim delom (to zniža možnost za uspeh)?

V proces izmenjave osebja je lahko vključen samo tisti strokovni delavec, ki vsebinsko sodeluje pri realizaciji ciljev projekta. A kot sem zapisal zgoraj, posamezniki niso predmet individualnega ocenjevanja. Pomembno je, da v predlogu pokažete pomembnost izmenjave strokovnega, kot tudi drugega, osebja za razvoj njihove profesionalne kariere, prenos znanja med institucijami in realizacijo ciljev. Pri strokovnem delavcu je treba eksplicitno izpostaviti in argumentirati zakaj je njegova izmenjava pomembna in kaj boste z njo pridobili, tako on kot vsi ostali ter projekt kot celota.

Več o tem 👉  Funding & tenders (europa.eu)

 

8.       Kakšna je uspešnost izmenjav (odobrene prijave) pri strokovnih delavcih?

Nimam podatka o vključenosti strokovnih delavcev v odobrene projekte MSCA SE.

 

9.       Od česa je odvisna dolžina izmenjave? Ali je slednja faktor pri uspešnosti prijave oz. ali daljša izmenjava pomeni več možnosti za uspešno prijavo?         

Dolžina izmenjave je odvisna od ciljev, ki jo z njo želite doseči. V predlogu morate ponuditi argumente oz. pojasniti zakaj potrebujete tako dolgo oz. kratko izmenjavo. Iz dosedanjih recenzij je razvidno, da so samo enomesečne izmenjave lahko predmet slabih ocen. Pri doktorskih študentih in podoktorskih raziskovalcih recenzenti radi vidijo, da je njihova mobilnost dolga vsaj tri mesece ali več, ker menijo, da ima samo tako dolga mobilnost pomemben učinek na prihodnji karierni razvoj doktorskega ali podoktorskega raziskovalca.

 

10.   Koliko časa je možna mobilnost? Katere pogoje mora izpolnjevati oseba, ki gre na mobilnost?

Mobilnost je možna od najmanj enega meseca do največ enega leta, lahko pa se opravi z različnimi manjšimi obdobji.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba so zapisani v 👉 Guide for applicants MSCA SE, str. 7.

Osnovni pogoj je, da je oseba na instituciji, ki je vključena v konzorcij, zaposlena vsaj en mesec pred odhodom in da se vrne nazaj na delovno mesto in da mobilnost na drugi instituciji opravlja stoodstotno. To pomeni, da se mora v času izmenjave v celoti posvetiti izvajanju projektnih ciljev. Na izmenjavo lahko vključite tudi doktorske   študente, če ocenite, da so neposredno in tesno povezani s cilji projekta. V tem primeru morajo biti doktorski študenti vpisani na doktorski študijski program na vaši raziskovalni organizaciji ali pa formalno opravljati doktorske raziskave na vaši organizaciji.

 

11.   Ali lahko v sklopu omenjene izmenjave osebja opravljamo raziskovalno delo, katero opravljamo na drugih, že tekočih projektih?   

V okviru izmenjave na drugi institucije se morate stoodstotno posvetiti izvajanju projektnih ciljev.  Za popoldanski čas, ki je izven polne obremenitve, ne obstajajo prepovedi, ki pa jih lahko opravljate v skladu z nacionalno zakonodajo, saj boste v času vaše izmenjave še vedno zaposleni na vaši raziskovalni organizaciji. To pomeni, da v času izmenjave ne morete opravljati tekočih projektov v vašem rednem delovnem času, niti nacionalnih niti evropskih.

Vsekakor pa raziskovalnega dela, ki ga opravljate na drugih projektih, ne morete prijaviti in izvajati v okviru MSCA SE projekta, ki bi bilo to dvojno financiranje, ki je, kot veste, prepovedano. Lahko pa v okviru MSCA SE nadgrajujete obstoječe raziskovalne in izobraževalne vsebine, ki niso financirane iz drugih virov.

 

12.   Koliko časa prej je potrebno predvideti za pripravo prijave?

Izkušnje prijaviteljev so zelo različne. Čas priprave je odvisen od veliko dejavnikov. Prepričan sem, da bomo o tem spregovorili na delavnici. Odgovor na to vprašanje nam bodo na delavnici posredovali kolegi iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta.

              

13.   Struktura in vrsta upravičenih stroškov na projektu!

Struktura in vrsta upravičenih stroškov na je definirana v delovnem programu MSCA. Stroški so namenjeni posameznikom za njihove mobilnostne stroške (mesečno 2.300 EUR) in instituciji za materialne in izobraževalne stroške (mesečno 1.300 EUR) in za upravljanje projekta (mesečno 1.000 EUR). Več o tem glejte povezavo na delovni program  MSCA, str.           

14.   Ali obstaja način da bi lahko imeli partnerje iz Kanade?

Seveda, projekti MSCA izmenjave osebja omogočajo tudi izmenjavo s tretjimi državami, ki niso na seznamu opredeljenje kot »low« ali »middle income countries«. V tem primeru se izmenjava v Kanado lahko financira iz EU sredstev, medtem ko si bo moralo osebje iz Kanade financirati izmenjavo v drugih državah iz lastnih sredstev.

 Za občutek prilagamo prikaz sodelovanja s tretjimi državami v Obzorju 2020.

 

 

15.   Kateri so morebitni posebni kriteriji, na katere so evalvatorji pozorni?

 

Recenzenti sledijo evalvacijskem obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani Funding & tenders (europa.eu)

 

16.   Ali so ciljne ustanove gostiteljice omejene na države članice EU?

Ne, pojasnjeno zgoraj pri drugem vprašanju.

 

17.   Kako se izplačajo secondment stroški za osebje?

V skladu z nacionalno zakonodajo in institucionalnimi postopki ter praksami.

 

18.   Ali v Sloveniji obstaja kakšna točka oz. seznam obstoječih konzorcijev, kjer se lahko posamezen zainteresiran inštitut pridruži?            

Seznam obstoječih konzorcijev lahko pridobite pri nacionalni kontaktni točki, podatki pa lahko poiščete tudi preko sistema CORDIS.

 

20.   Katere so pogoste napake, zaradi katerih so projekti zavrnjeni?

21.   Prosim izpostavite kje se največkrat pojavljalo pomanjkljivosti v prijavi.

22.   Katere napake se največkrat pojavljajo pri prijavi projekta MSCA? Kateremu delu prijave je potrebno nameniti največ pozornosti?

Na tej povezavi lahko vidite grafičen prikaz vseh 👉pomanjkljivosti slovenskih partnerjev v konzorcijskih prijavah na razpis MSCA SE 2022.

Podrobnejši prikaz prednosti in slabosti slovenskih prijav na zadnjem razpisu MSCA SE 2022 bomo prikazali na delavnici.

23.   Koliko dela je po sprejetem projektu s tekočo administracijo ter kako obsežne so prijave/reporti po izmenjavah?

Po sprejetem projektu je “standardno” veliko dela z administracijo (Grant Agreement Preparation, konzorcijska pogodba, itn.). “Odstopanje” od standardnega poročanja v MSCA-SE je kakšnih 10%, zaradi tega, ker se dodatno poroča mobility. Odvisno od števila partnerjev se spreminja dolžina le B2 obrazca. Vsebinski B1 obrazec je dolg maksimalno 30 strani.

 

 

Intervju z dr. Rodrigom Guiterrez-Dominguez iz Evropske raziskovalne agencije o razpisu MSCA izmenjave osebja

Dr. Rodrigo Guiterrez-Dominguez bo 4. decembra 2023 aktivno sodeloval na delavnici o pripravi projektov MSCA izmenjava osebja na MVZI. V pripravah na delavnico sem z njim opravil naslednji razgovor: 

1.    At the beginning, I would like to ask you if you could briefly introduce yourself and explain your function and the role you play in REA in MSCA SE projects?

 

I am Head of Sector for Project Management at European Research Executive Agency (REA) since June 2021. Previously Research Programme Administrator (2017-2021) at REA and Project Officer at European Union Agency for Railways (ERA). I hold an M.Sc. in Industrial Engineering and Executive Master in Public Administration (with Honors) from IE Business School. Completed PhD courses in Automation and Robotics. My responsibility entails supervising the implementation of projects financed by the European Commission under the Horizon Europe MSCA Staff Exchanges, specifically within the scientific panels of Engineering, Chemistry, and Environment. In this capacity, I coordinate a team comprising 14 project officers, and I oversaw the annual evaluation of proposals. Currently, within the Unit, we manage approximately 500 projects, encompassing projects from the predecessor H2020 RISE program and recently projects funded under the MSCA Staff Exchanges calls for 2021 and 2022.

 

2.    European Commission this year published an interesting SE impact analysis on the high innovative potential of MSCA SE projects. In the study are many arguments why researchers should apply for MSCA SE calls. Which arguments should convince Slovenian researchers to apply for this call?  

 

The RISE impact analysis conducted last year reveals that RISE, as a precursor to the MSCA Staff Exchanges, significantly contributes to various aspects of the MSCA and H2020 research and innovation landscape. Key findings include RISE's substantial role in generating innovations and patents, its dynamic contribution to global R&I collaborations, increased participation and commitment from business partners during H2020, fostering multidisciplinary dimensions and enduring research collaborations in MSCA, positive impacts on careers and employment, promotion of gender balance in research consortia, and the provision of essential skills and networking opportunities through training activities. RISE stands out as a unique and leading contributor within the MSCA family, fostering tangible innovations with economic and societal value and leaving a lasting impact on research staff careers and global collaborations.

 

MSCA Staff Exchanges aims to replicate these benefits, driven by program continuity and minor changes for streamlined project implementation. The second aspect involves the introduction of flexibility, allowing interdisciplinary secondments within the same sector for up to one-third of the total budget in the new Staff Exchanges framework. I am confident that the arguments outlined below will convincingly demonstrate to Slovenian applicants the advantages of applying for MSCA Staff Exchanges grants.

 

3.    Preparing a project proposal for the MSCA SE is not easy, as the evaluation criteria are very comprehensive and diverse. When we analysed the reviewers' evaluations of Slovenian applications, we found that their descriptions of the project objectives in particular scored poorly on the excellence criterion. What should an excellent project objective look like?

 

An excellent project objective in a MSCA SE proposal should address the following aspects:

·         Relevant to Research and Innovation Goals: The research and innovation objectives should be well detailed. The proposal shouls explain how to measure them and they maust be relistic.

·         Scientifically Ambitious: Showcase a level of scientific ambition that goes beyond incremental advancements. Highlight the project's potential to make a significant contribution to the field.

·         Innovative and Original: Emphasize the novelty and originality of the project objectives. Clearly state how the project fills a gap in existing knowledge and what makes it stand out from previous research.

·         Feasible Methodology: Present a feasible and well-defined methodology for achieving the objectives. Convince reviewers that the proposed approach will enable the consortium to deliver the project’s objectives , and that challenges have been identified with corresponding solutions.

·         Interdisciplinary Considerations: If applicable, highlight how the project objectives embrace interdisciplinary perspectives. The proposal has to justify why the project can be considered interdisciplinary, i.e., the expertise and methods from different disciplines should be brought together and integrated to pursuit the project's objective.

·         Are the gender dimension and other diversity aspects relevant in the project’s research and innovation content? If not, the proposal has to well justify why this is not applicable.

·         Are the mandatory open science practices well integrated in the methodology and adapted to the proposed work? If not, the proposal must justify why they are not appropriate for the project.

·         Is the management of research data and other research outputs in line with the FAIR principles (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable)?

·         Is the use and/or development of Artificial Intelligence (AI) systems and/or AI-techniques relevant to the project? If yes, the proposal should provide clear explanations on technical robustness of the proposed system(s).

 

By addressing these aspects, your project objective will have a better chance of being evaluated positively for the excellence criterion in an MSCA SE proposal.

 

4.    Slovenian applicants also did not do a very good job of describing the expected economic and social impacts of the project. Project impacts are very important for the European Commission as they are already defined in the MSCA Work programme, which sets out the funding framework. What advice would you give to Slovenian researchers to better describe the economic and social impacts in the future?

 

To better describe the impacts of their projects, Slovenian researchers should consider the following advice:

 

·         The proposal must delineate activities that result in the development and sustainability of new, enduring research collaborations.

·         It should elucidate how the project will facilitate knowledge transfer for the benefit of participating organizations.

·         Clearly outlining how the project will enhance research and innovation potential within Europe and/or globally is essential.

·         The proposal needs to clarify how the project contributes to unlocking the potential of individuals, enabling staff members to acquire new skills and improve their knowledge and career prospects.

·         Detailed measures outlining how the project's impact will be maximized, including an initial draft of the dissemination and exploitation plan tailored to the proposal and strategically planned, should be included.

·         The proposal must incorporate planned measures for the management of intellectual property.

·         Applicants should explicitly state whether the project is expected to have a lasting scientific impact beyond its scope and duration.

·         Assessing whether the project will create enduring economic/technological impacts beyond its scope and duration is crucial.

·         Consideration should be given to whether the project is anticipated to have societal impacts beyond its scope and duration.    

 

By incorporating these considerations into their project proposals, Slovenian researchers can enhance their descriptions of the proposal impacts, increasing the likelihood of success in MSCA applications. Furthermore, before finalizing their proposal, they should seek feedback from colleagues, mentors, or experts in the field. Incorporate their insights to ensure that the description of the impacts is clear, compelling, and aligned with MSCA expectations.

 

 

5.    It is probably not surprising that Slovenian researchers also received a very high number of weaknesses in the implementation criteria in terms of risk assessment and mitigating measures. The weaknesses in risk assessment are repeated from call to call. How do you think risk assessment and mitigating measures should be written? Do you have any good examples?

 

Effective risk assessment and mitigating measures in project proposals are imperative to showcase a comprehensive understanding of potential challenges and a proactive strategy for addressing them. Therefore, the consortium must demonstrate in the proposal that potential risks hindering the project from achieving its objectives are well-identified, and corresponding mitigation measures (contingency plans) are in place.

For instance, if the project involves exchanges with entities from third countries, the consortium should recognize the potential risk of a funding shortage for these partners and provide a mitigation measure. In this specific case, as funding is only available for third country partners from certain countries, others will actively seek alternative funding sources (e.g., national funds) and ensure knowledge transfer for their proposed activities. Additionally, signing a Partnership Agreement with third country partners enhances measures to secure these arrangements.

Another example pertains to the average duration of an MSCA SE project being four years, posing a potential risk of participant withdrawal. In this scenario, the consortium should outline a mitigation measure to minimize the impact. For instance, if feasible, another participant from the consortium could assume the tasks or work packages of the withdrawing participant. Alternatively, if needed, a new entity possessing the same specific expertise could be incorporated into the project with the approval of the REA.

 

Riga Stradins University (Laboratory of Molecular Genetics) išče postdoc-a za MSCA PF 24

Iz Latvije smo dobili sporočilo, da 👉Riga Stradins University išče postdokotrsko kandidatko ali kandidata v Laboratoriju za molekularno genetiko, in sicer na naslednjih področjih: 

📢 cancer drug resistance, hypoxia, cell biology, molecular biology, molecular pharmacology, functional precision medicine, functional assays, oncology

Tu lahko preberete 👉 podrobnejši opis ponudbe s kontaktnimi podatki o mentorici. 

Vabljene in vabljeni!

Na Univerzi v Mariboru o pomenu dobrega mentorstva pri prijavah MSCA PF projektov

V petek, 17. novembra 2023 je Univerza v Mariboru v sodelovanju z MVZI organizirala delavnico za mentorje kandidatom za prihajajoči razpis MSCA podoktorske štipendije v letu 2024. Izkušnje s pripravo projektov so z nami delili letošnji prijavitelji MSCA PF projektov iz Univerze v Mariboru. 

Tu lahko pogledate 👉predstavitev v PDF obliki. 

Na delavnici smo spregovorili o ključnih dejavnikih uspeha, ki vplivajo na zanesljivo pridobitev projekta MSCA PF. 

Poleg odličnega poznavanja znanstvenoraziskovalnega področja in inovativne ideje smo izpostavili 📢pomen mentorja in mentorice ("supervisorja"), institucionalne podpore in sposobnost upravljanja s časom pri pripravi projekta.